predhodni preizkus tožbe - res iudicata - zavrženje tožbe
Akt, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, je bil že predhodno odpravljen s pravnomočno sodbo, zaradi česar je sodišče na podlagi 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
Presoja pogojev za gradbeno dovoljenje za gradnjo se opravi na podlagi predložene dokumentacije. To velja tudi v primeru, ko objekt v naravi dejansko že stoji, saj je presoja tega, ali je za tak objekt izdano gradbeno dovoljenje oz. ali je zgrajen v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja, stvar nadzora pristojnega gradbenega inšpektorja, ne pa okoliščina, pomembna za gradbeno dovoljenje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Iz tekstualnega dela lokacijskih podatkov (opis usklajenosti s prostorskim aktom) v vodilni mapi izhaja, da je pri podrobnejši namenski rabi zemljišča navedeno, da se to zemljišče nahaja deloma v ureditveni enoti V in deloma v ureditveni enoti K. Na podlagi navedenega tako ni mogoče sklepati, da novonastali parceli v večinskem delu ležita v ureditveni enoti K, še manj, da je tudi gradnja obeh stanovanjskih hiš načrtovana le v tej ureditveni enoti, zaradi česar je treba uporabiti pogoje za gradnjo, ki jih PUP določa za ureditveno enoto K.
V izreku enotnega dovoljenja za gradnjo z dne 4. 12. 1998 je jasno določeno, da je to dovoljenje izdano za gradnjo enostanovanjskega objekta s prometno in komunalno ureditvijo. Med strankama pa ni sporno, da je objekt zgrajen v dimenzijah stanovanjsko-poslovnega objekta, in ne le v dimenzijah enostanovanjskega objekta, dovoljenih z gradbenim dovoljenjem, zato pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja niso izpolnjeni.
popravni sklep - poprava pomot v odločbi - pomota pri označbi parcele
V izreku inšpekcijske odločbe, na katero se nanaša popravni sklep, predmetni objekt ni opredeljen le z oznako (parcelno številko in katastrsko občino) zemljišča, na katerem je postavljen, temveč tudi z dimenzijami, opisom (vetrolov) in identifikacijo tedanjega investitorja oziroma lastnika. Po presoji sodišča ti podatki obravnavani objekt – in s tem dejansko voljo upravnega organa – opredeljujejo dovolj jasno za ugotovitev, da je šlo pri označbi parcele res le za pomoto pri zapisu te volje in ne morda za drugačno voljo.
SZ-1 člen 50, 125. SPZ člen 118, 118/4. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe
Tožbo je vložila le tožnica kot upravnica zgradbe, zato sodišče ne more šteti, da so tožbo vložili tudi etažni lastniki. Zakonsko pooblastilo iz četrtega odstavka 118. člena SPZ in 50. člena SZ-1 pa upravnika ne pooblašča da v svojem imenu vlaga tožbe za zaščito interesov etažnih lastnikov.
Vprašanje soglasja za morebitno odstranitev keramičnih ploščic zaradi izvršitve odrejenih ukrepov ni predmet inšpekcijskega ukrepanja, poleg tega pa to vprašanje tudi ne vpliva na pravni položaj upravnika.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - rekonstrukcija in nadzidava stavbe, zgrajene pred 31. 12. 1966
Po OPN mora biti predpisani odmik zagotovljen od meje sosednje gradbene parcele. OPN pa ne daje podlage za enačenje gradbene parcele z zemljiškoknjižno parcelo v primeru, če gradbena parcela ni izkazana oz. določena. V takem primeru projekt ni izdelan v skladu s prostorskim aktom, saj je na investitorju breme, da v PGD izkaže zahtevani odmik.
Po tretjem odstavku 54. člena ZGO-1 je treba v primeru rekonstrukcije, spremembe namembnosti, dozidave in nadzidave v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja navesti tudi številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen v primerih, ko gre za objekte, zgrajene pred 31. 12. 1966. Od ugotovitev na tej podlagi pa je odvisna tudi uporaba 141. člena OPN, ki določa, da so odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev (PIP), določenih s tem odlokom, dopustna pri obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo ali se jim spreminja namembnost.
soglasje k projektnim rešitvam - projektni pogoji - pristojnost soglasodajalca - reformatio in peius
Tožnikoma izdano soglasje za poseg v varovalnem pasu lokalne mestne ceste LK 192051 je pomenilo odločitev v njuno korist, zato bi moral pritožbeni organ v obravnavanem primeru izrecno ugotoviti, da za spremembo prvostopenjske odločbe in za zavrnitev zahtevka tožnikov v tem delu obstoji eden od razlogov, ki so določeni v ZUP.
Soglasodajalec je pri izdaji soglasja omejen zgolj na ugotovitev skladnosti projekta s projektnimi pogoji.
Prepoved gradnje novih objektov, razen izrecno naštetih, je del varstvenega režima v drugem varstvenem območju krajinskega parka, zato je ta prepoved vsebina materialnopravne ureditve na področju ohranjanja narave, zaradi česar jo mora upravni organ upoštevati pri izdaji naravovarstvenih pogojev oz. soglasja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upoštevaje ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki jo je tožena stranka citirala v izpodbijani odločbi, sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 oziroma drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je tožena stranka pravilno zaključila, da tožeča stranka v postopku nima verjetnega izgleda za uspeh.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Skladno z določbo 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in na to paziti ves čas postopka.
osebni podatki - pravica do seznanitve z osebnimi podatki
Zahtev posameznika v zvezi s pridobitvijo določenih pojasnil CSD zaradi nameravane zaščite premoženjskih interesov (tožnika oziroma njihove mladoletne hčerke) ni mogoče šteti kot zahtevo v smislu 3., 4., 5., 6. in 7. točke 1. odstavka 30. člena ZVOP-1.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Iz določila prvega odstavka 4. člena ZDIJZ jasno izhaja, da ima zavezanec zakonsko obveznost, da ustrezno posreduje zahtevani dokument, če zahtevani dokument ima, oziroma, če se dokument pri njem nahaja. Če pa organ zahtevane informacije nima, oziroma, če se informacija pri njem ne nahaja, potem prosilec tudi nima pravice zahtevane informacije pridobiti.
Tožena stranka je razumno obrazložila, da nima nobenega dvoma, da bi organ namenoma ali iz malomarnosti v nasprotju z obveznostmi iz ZDIJZ tožniku onemogočil dostop do zahtevane informacije, ki bi se sicer nahajala pri organu v smislu ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe
Izrek izpodbijane odločbe ni jasen, saj ni razvidno, ali je tožena stranka pritožbi prosilca ugodila v celoti ali le v določenem delu. Zato sodišče ponovno ni moglo presojati pravilnosti odločitve tožene stranke in o tožbi odločiti po vsebini.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS
Iz izjav tožnika ni mogoče sklepati na namen bivanja v Republiki Sloveniji glede zaposlitve ali dela, saj delo, ki naj bi ga opravljal, premalo pozna, ker ni vedel, da je sam 100% lastnik podjetja, v katerem bo zaposlen, niti ni vedel točnega imena podjetja in na katerem naslovu ima sedež.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa - motnje pri delovanju organa - test javnega interesa - magnetogram seje vlade
Tožena stranka utemeljuje večjo moč javnega interesa glede razkritja pred varovanjem podatkov iz dokumenta, ki ga uvršča med izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, predvsem z medijsko odmevnostjo. Sodišče pa se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja podatkov, ki predstavljajo izjemo po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Na splošno 2. odstavek 6. člena ZDIJZ sicer predstavlja zakonsko dovoljen poseg v izjeme, opredeljene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, vendar je treba to določilo uporabiti le v resnično izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve.
Javna varnost ali javno zdravje sta lahko dovolj tehtna razloga za uporabo izjeme iz 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ne more pa biti dovolj tehten razlog zgolj medijska odmevnost sama po sebi. Sodišče torej meni, da je javni interes glede razkritja podan v primeru, če so ogrožene take vrednote, kot je na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno.
ZZDej člen 42. Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti v MOL točka 11.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoj - oštevilčenje in parafiranje listin - strinjanje z razpisnimi pogoji in merili - pravna sredstva zoper odločbo o izbiri
Stališče tožeče stranke, da odsotnost parafe na javnih listinah ne ogroža namena, ki ga ta razpisna zahteva zasleduje, ni utemeljeno. Dokazna vrednost javnih listin namreč ni v nikakršni povezavi z možnostjo spreminjanja in dopolnjevanja vloge, ki se z navedeno zahtevo preprečuje.
Tožeča stranka je kot kandidat, ki se je prijavil na javni razpis, kljub izraženemu strinjanju z razpisnimi pogoji in merili, ugovore, ki se nanašajo na javni razpis oziroma na razpisne pogoje upravičena uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri. Drugačno pravno stališče bi namreč privedlo do položaja, v katerem bi bila presoja skladnosti javnega razpisa s kogentnimi predpisi in z določbami Ustave RS povsem onemogočena.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - zahteva
Zahteva za denacionalizacijo je bila (glede na odstop zahteve na pristojni organ oziroma predlog prvega tožnika za uvedbo postopka za denacionalizacijo teh zemljišč 17. 2. 2011 oziroma 18. 2. 2011) vložena prepozno. Iz zahteve, vložene 29. 1. 1993, namreč ne izhaja, da bi vlagateljica in prvi tožnik uveljavljala vrnitev tega premoženja, ne glede na to, da je bila k vlogi priložena tudi odločba o podržavljenju tega premoženja in zemljiškoknjižni izpisek. Predmet zahtevka v denacionalizacijskem postopku je namreč povsem v dispoziciji strank in če stranke ne zahtevajo vsega, kar lahko, ne gre za nepopolno vlogo, saj lahko stranke s svojimi zahtevki prosto razpolagajo. Uvedba in izvedba postopka, ki je lahko po zakonu ali po naravi stvari začet in izpeljan le na podlagi zahteve stranke, brez ustrezne zahteve pa bi pomenili nezakonito postopanje organa oziroma je tudi razlog za ničnost.
Nosilni razlog organa je, da v zvezi z razširitvijo imenovanja niso podani razlogi za uporabo izjeme, ki jo določa četrti odstavek 87. člena ZS. Sodišče ocenjuje kot pravilno, da se je organ za ugotovitev dejstva, ali na področju gradbeništva, podpodročje „nepremičnine“ primanjkuje sodnih cenilcev, obrnil na Okrožno sodišče v Ljubljani. Namreč 8. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa, da se potrebe po cenilcih na posameznem strokovnem področju in podpodročju, na katerem primanjkuje cenilcev, ugotovijo na podlagi obrazloženega mnenja predsednika sodišča na območju sodnega okrožja, kjer ima kandidat stalno oziroma začasno prebivališče.
Pogodba med SFRJ in ZRN o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom člen 16, 16/1, 16/2, 16/2-c, 26. ZDoh-1 člen 8, 9, 10.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dvojno obdavčevanje - izplačevalec rezident Slovenije - država obdavčitve - dejansko opravljanje zaposlitve - prejemek v breme poslovne enote - postopek skupnega dogovarjanja
V zadevi ni spora o tem, da tožnik v Nemčiji ni bil prisoten več kot 183 dni v obravnavanem davčnem obdobju in da je mu je plačo izplačevala družba, ki je rezident Slovenije. Sporno je dejansko opravljanje zaposlitve in s tem podlaga (iz prvega odstavka 16. člena Pogodbe med SFRJ in ZRN o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom) za to, da se tožnikovi prejemki lahko obdavčijo tudi v Nemčiji, ter pogoj (iz točke c) drugega odstavka 16. člena Pogodbe), po katerem se tožnikovi prejemki obdavčijo izključno v Sloveniji le, če ne gredo v breme stalne poslovne enote ali stalne baze, ki jo ima oseba (izplačevalec dohodka) v drugi državi.