mednarodna zaščita - varna tretja država - uporaba materialnega prava - pogoj nezakonitega vstopa v RS - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pogoj za pričetek postopka na podlagi uporabe koncepta varne tretje države je (poskus) nezakonit(ega) vstop(a) v Sloveniji in, če ta pogoj ni izpolnjen, potem tožena stranka ne more izdati sklepa o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito na podlagi koncepta varne tretje države. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi tožnika poskusila nezakonito vstopiti v Slovenijo, oziroma, da sta nezakonito vstopila v Slovenijo. Ta okoliščina ne izhaja niti iz nobenega drugega podatka v spisu, vključno s policijskim zapisnikom z dne 15. 3. 2012.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-3, 32, 32/2. ZPPDVP člen 24, 28. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 15, 15/3, 17, 17/2, 20, 21.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - pokopališče
Pravna podlaga za zavrnitev zahtevka za vrnitev pokopališča v naravi kot objekta (tudi če ni izrecno razglašen za javno dobro) je v drugem odstavku 32. člena ZDen. Da v primeru komunalnih objektov, ki imajo status javne infrastrukture, denacionalizacijo v obliki vrnitve v naravi preprečuje navedena določba ZDen, je že pojasnilo Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-50/98 z dne 25. 5. 2000, ob presoji drugega odstavka 3. člena ZSZ/97. Tožnica zato zmotno meni, da je izkazana ovira samo za tisti del nepremičnine, na kateri stoji objekt (v izmeri 18 m2), za ostali del parcele (v izmeri 1570 m2) pa bi moralo biti z ustrezno dokumentacijo izkazano, da je to funkcionalno zemljišče k temu objektu. Pokopališče je namreč kot funkcionalno zaključena površina, določena za pokopavanje umrlih, ki je razdeljena na pokopališčne oddelke in grobove, samo po sebi objekt.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - storitev zasebnega varovanja - prenehanje opravljanja storitev zasebnega varovanja
Iz prvega odstavka 60. člena ZZasV izhaja, da se inšpekcijski nadzor izvaja nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. V obravnavanem primeru je naročnik storitev zasebnega varovanja pogodbo za opravljanje dejavnosti sklenil z družbo, ki za to ni imela licence (1. točka 2. člena). Na podlagi navedenih določb je zato imel inšpektor podlago za inšpekcijski nadzor.
Ob ugotovljenem dejanskem stanju je imel inšpektor podlago za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 62. člena ZZasV, da tožniku naloži prenehanje opravljanja storitev zasebnega varovanja.
Upravni organ je zahtevo za denacionalizacijo premoženja zavrnil zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 9. člena ZDen. Ugotavljanje državljanstva denacionalizacijskega upravičenca je v postopku denacionalizacije predhodno vprašanje. Upravni organ je moral upoštevati državljanstvo kot pogoj za denacionalizacijsko upravičenje. Da tega pogoja ni izpolnjevala niti prejšnja lastnica, niti njeni hčeri, med strankama ni sporno.
denacionalizacija - zahteva za vrnitev nepremičnine v last in posest - odškodnina
Na podlagi določbe 31. člena ZDen ni možno vzpostaviti lastninske pravice na zemljišču v korist upravičencev, ki ob uveljavitvi ZDen niso bili lastniki vrnjenih poslovnih prostorov in niso imeli pravice uporabe na tem zemljišču. Tudi na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena ZDen vzpostavitev lastninske pravice ni možna, saj so upravičenci lastniki objekta postali šele na podlagi ZDen in to objekta, ki takšen v času podržavljenja ni obstajal, zato na zemljišču niso imeli pravice uporabe. Ker upravičencem ti objekti niso bili podržavljeni, jim v denacionalizacijskem postopku ne bi smeli biti vrnjeni.
V postopku denacionalizacije treba upoštevati, katero nacionalizirano premoženje je bilo upravičencem vrnjeno s predhodnimi (delnimi) denacionalizacijskimi odločbami, ne glede na to ali so bile le-te v zemljiški knjigi pravilno izvršene. Kolikor je namreč do napake prišlo pri vpisu v zemljiško knjigo, ima stranka možnost uveljaviti ustrezna pravna sredstva v tistem postopku, kolikor pa zatrjuje, da je delna odločba z dne 2. 2. 1995 delno nična, ker je ni mogoče izvršiti, pa to lahko uveljavlja v posebnem upravnem postopku in ne v obravnavanem.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - opozorilo o posledicah - domneva umika zahteve
Izpolnjevanje pogojev po določbah ZTuj-1 mora stranka izpolnjevati in tudi izkazati ob vložitvi prošnje, podatki iz leta 2008 pa bi se do vložitve prošnje za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, vložene v letu 2011, lahko bistveno spremenili. Zato je pravilno ravnanje organa prve stopnje, ko je tožnika pozval na predložitev dokazov (pogodba o zaposlitvi, potrdilo delodajalca o višini plače v neto znesku za zadnje tromesečje). Na posledice nesodelovanja je bil tožnik pravilno tudi opozorjen.
Sodišče je tožbi ugodilo, ker je pri preizkusu pravilnosti uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ugotovilo, da je prvostopenjski organ odločil o uvedbi postopka za razlastitev nepremičnine parc. št. 488/1, čeprav iz obrazložitve odločbe izhaja, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela te parcele v izmeri 157 m2, ter bi tako ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 tudi v izreku odločbe mogel ugotoviti le enako.
V konkretnem primeru ne gre za nepravilno uporabo 105. člena ZICPES oz. za neuporabo 3. člena ZICPES. Med strankama ni sporno, da gre v predmetni zadevi za zahtevek tožnika za povračilo plačanega carinskega dolga v zvezi s carinsko deklaracijo št. K5-129 z dne 23. 5. 2002. Predmetni postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo carinskih dajatev pa je bil zaključen 23. 5. 2002, ko je tožnik vložil carinsko deklaracijo št. K3-127 za postopek ponovnega izvoza začasno uvoženega blaga. Na podlagi 105. člena ZICPES pa se upravni postopki, ki so bili začeti pred 1. 5. 2004 dokončajo po predpisih, ki so veljali pred tem datumom. Zato je tožena stranka pravilno uporabila določbe CZ in ne Zakona o davčnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožeča stranka je bila s pozivom z dne 10. 2. 2012 povsem jasno obveščena, kaj je pristojni organ ugotovil po uradni dolžnosti. Hkrati je organ dal tožniku možnost, da razlike med podatki v njegovi prošnji in podatki, pridobljenimi po uradni dolžnosti, razjasni pred izdajo odločbe.
Tožnik v vlogi za BPP ni zamolčal le enega podatka, ampak sam priznava, da ni prijavil prikolice in motornega kolesa, poleg tega pa je še v tožbi zoper izpodbijani akt zelo neprepričljiv v navajanju, da v času podaje prošnje, njegova hči še ni bila lastnica vozila Kia, ni pa v tožbi dokazal z ustreznimi listinami niti navedel, kdaj je postala lastnica tega vozila.
V obravnavani zadevi gre za prijavo na nerazpisano mesto „vodja Državnega tožilca za organizirani kriminal“. Tožena stranka tako pravilno navaja, da se je tožnik prijavil na neobstoječ razpis. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ni pravne podlage za odločanje o njegovi vlogi in je prvostopenjski organ vlogo utemeljeno zavrgel.
delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - dejavnost preprodaje motornih vozil
Za delo na črno se šteje tudi, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa zakon. Če se opravlja delo na črno, izda davčna inšpekcija kot prekrškovni organ odločbo, s katero prepove opravljanje takšnega dela. Z odločbo se torej prepove delo, za katerega se ugotovi, da ga je posameznik dejansko opravljal, ne da bi bil za opravljanje takšnega dela oziroma dejavnosti ustrezno priglašen ali vpisan v register.
DDV - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Med strankama je sporno, kdaj je tožnik odločbo z dne 23. 2. 2010, dejansko prejel. Tožnik ugovarja, da je citirano odločbo prejel šele 31. 3. 2010 in ne 9. 3. 2010, kot to navaja davčni organ. Rok 15 dni za pritožbo bi po navedbah tožnika v tem primeru začel teči prvi naslednji dan, torej 1. 4. 2010 in bi se je iztekel 15. 4. 2010. V tem primeru bi bila pritožba tožnika zoper odločbo z dne 23. 2. 2010 vložena pravočasno. Prejem citirane odločbe šele 31. 3. 2010 tožnik dokazuje s kopijo potrdila, ki ga je izdala Pošta Republike Francije. Nasprotno pa davčni organ navaja, da je tožnik odločbo z dne 23. 2. 2010 prejel 9. 3. 2010, kar je razvidno iz podpisane poizvednice, ki se je vrnila na naslov davčnega organa. Rok 15 dni za pritožbo je tako potekel 24. 3. 2010, tožnik pa je po pošti vložil pritožbo šele 9. 4. 2010 in je razviden iz priporočeno poslane pošiljke. Davčni organ je tako ugotovil, da je tožnik vložil pritožbo po preteku 15 dnevnega roka, pritožba je vložena prepozno in jo je zato z izpodbijanim sklepom zavrgel.
V primeru, da upravni organ v postopku ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju dimnikarske službe ravnal v nasprotju s predpisi, ki urejajo način izvajanja dimnikarske službe, ali pravili stroke glede izvajanja dimnikarskih storitev, mu z odločbo naloži, da uskladi z njimi svoje ravnanje.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - odločanje o izravnavi
Zavarovalnice so se dolžne vključiti v izravnalno shemo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katero se med zavarovalnicami izravnavajo razlike v stroških zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz različnih struktur zavarovancev posameznih zavarovalnic glede na starost in spol.
Vse izravnave razlik v stroških zdravstvenih storitev se opravijo v posameznem obdobju izravnave. Za izračun izravnav razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami so te dolžne najpozneje v 20 dneh po zaključku meseca, ki sledi posameznemu obdobju izravnave, ministrstvu, pristojnemu za zdravje, posredovati poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi
V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi neobrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi, v zvezi s katero tožnik uveljavlja pravico do BPP, je razvidno, da v njej tožnik zgolj posplošeno nasprotuje ugotovitvi izvršilnega sodišča, da so v njegovem ugovoru navedena zgolj nerelavantna dejstva, ki ne predstavljajo nobenega od ugovornih razlogov. Tožena stranka je, ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, pravilno svojo odločitev oprla na 1. in 3. odstavek 24. člena ZBPP.
V konkretnem primeru so izdajatelji računov „neplačujoči gospodarski subjekti“, ki na računih izkazanega in dolgovanega DDV ne plačajo. Družbe niso imele realnih možnosti za izvedbo zaračunanih storitev in tožniku tudi niso mogle izvesti zaračunanih dobav, pa tudi ne obstojajo za to dokazi na strani teh družb niti na strani tožnika. Sporni računi niso sestavljeni v skladu s 34. členom ZDDV oz. 81. in 84. členom ZDDV-1, saj je opis poslovnega dogodka preveč splošen, niso navedene količine, vrednosti računa pa ni mogoče preizkusiti.
Na podlagi 32. člena ZVrt in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o plačilih staršev za programe vrtcev občina krije del cene programa za otroke, katerih starši imajo na njenem območju stalno prebivališče in za otroke, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče skupaj z enim od staršev. Tožnica je navedene pogoje izpolnjevala, zato je tožena stranka za obdobje od 1. 5. 2011 do 31. 7. 2011 pravilno izdala izpodbijano začasno odločbo, s katero je vlogi tožnice za citirano obdobje ugodila.
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, zato gre za bistveno kršitev pravil postopka. Izpodbijana odločba namreč nima obrazložitve v skladu z 214. členom ZUP, ki mora obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
upravni akt - davčna izvršba - opomin pred izvršbo
Opomin pred začetkom davčne izvršbe ni odločba v smislu ZUP, prav tako se z opominom ne posega v pravice, pravne koristi ali obveznosti stranke, ampak predstavlja listino o dejstvih, o katerih davčni organ vodi uradno evidenco. Zoper opomin ni dovoljena pritožba, pritožnik pa lahko pritožbo vloži zoper sklep o davčni izvršbi, s katerim davčni organ zoper njega začne davčno izvršbo.
Tožnici je bil odobren odlog plačila davčnega dolga za obdobje od 25. 5. 2009 do 25. 5. 2011, kar pomeni, da je že pridobila pravico do odloga plačila. Tožnica tega dejstva v tožbi ne prereka, sodišče pa pri odločitvi tudi ni moglo upoštevati njenih ugovorov o slabem materialnem in socialnem stanju, saj za to nima pravne podlage.