ZDavP-2 člen 146, 146/1, 156, 202. ZUP člen 169, 169/1, 179, 300.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa za prekršek - potrdilo o pravnomočnosti - potrdilo o izvršljivosti - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga
Prvostopenjski organ je izvršbo uvedel na podlagi plačilnega naloga, opremljenega s klavzulo o izvršljivosti in pravnomočnosti. Navedena klavzula oziroma potrdilo predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP in se zato, glede na prvi odstavek 169. člena ZUP, to, kar je v njem vsebovano, šteje za dokazano.
Glede na tožbene navedbe, da postopek v zvezi s prekrškom na Vrhovnem sodišču RS še ni končan, sodišče dodaja, da ima tožnik v primeru, če je odločba, na podlagi katere je bila opravljena izvršba, pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto v izvršilnem postopku.
ZZDej člen 42. Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti v MOL točka 11.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoj - oštevilčenje in parafiranje listin - strinjanje z razpisnimi pogoji in merili - pravna sredstva zoper odločbo o izbiri
Stališče tožeče stranke, da odsotnost parafe na javnih listinah ne ogroža namena, ki ga ta razpisna zahteva zasleduje, ni utemeljeno. Dokazna vrednost javnih listin namreč ni v nikakršni povezavi z možnostjo spreminjanja in dopolnjevanja vloge, ki se z navedeno zahtevo preprečuje.
Tožeča stranka je kot kandidat, ki se je prijavil na javni razpis, kljub izraženemu strinjanju z razpisnimi pogoji in merili, ugovore, ki se nanašajo na javni razpis oziroma na razpisne pogoje upravičena uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri. Drugačno pravno stališče bi namreč privedlo do položaja, v katerem bi bila presoja skladnosti javnega razpisa s kogentnimi predpisi in z določbami Ustave RS povsem onemogočena.
V obravnavani zadevi je bila tožniku kot solidarnemu dolžniku na podlagi 213. člena CZS poleg glavnega zavezanca obračunana uvozna dajatev za blago, prijavljeno po tranzitni deklaraciji, zaradi ugotovitev, da je nezakonito odstranil blago izpod carinskega nadzora, ko je blago predal v Španiji namesto namembnem uradu v Avstriji. Ugotovljeno je, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ker blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji.
ZIL člen 44, 44/1. Pravilnik o vsebini prijavljene znamke člen 3, 3/1.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - odločba o registraciji znamke
Verjetnost zmede na trgu se presoja celovito, ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov konkretnega primera kot npr. prepoznavnosti znamke na tržišču, povezovanja med znakom in znamko, stopnje podobnosti med znakom in znamko ter blagom in storitvami. Upoštevati je treba tudi, da povprečni potrošnik znamko običajno zaznava kot celoto in ne preverja njenih posameznih delov. Upravni organ je ugotovil, da ni zamenljive podobnosti, ki bi lahko vodila v zmedo v javnosti pri primerjanih znakih. V izpodbijani odločbi je opravil primerjavo znakov po kriterijih vidne, slišne in pomenske podobnosti. Sodišče pritrjuje izhodišču teh primerjav, da je prijavljeni znak sestavljen iz dveh besed, besede „NOR“ in besede „na“. Znak NOR na pa se vizualno, fonetično in pomensko razlikuje od znaka tožničine znamke NORMA. Zgolj besedna znamka po mnenju sodišča ne ovira njene uporabe predvsem v različnih pisavah. Na grafične elemente in barvne dodatke pa se takšna uporaba ne razširja, saj je znak tako varovan, če je takšna registracija zahtevana. Zato po mnenju sodišča takšne maksimalne zaščite, kot jo zahteva tožnica, upravni organ njeni znamki ni mogel priznati oziroma jo pri primerjavi upoštevati.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa
Sodišče soglaša z upravnim organom, da ob ugotovljenem dejanskem stanju (od porušenja hiše do 15. 5. 1945 ni minilo tri mesece), pogoj iz določbe 2.a člena ZZVN ni izpolnjen. Sodišče ne more slediti razlogovanju tožnice, da je navedeno določbo razumeti tako, da gre status osebi, ki je morala kadarkoli od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi škodnega dogodka, upoštevnega po ZZVN, zapustiti dom in bila odsotna neprekinjeno tri mesece.
DDV - dodatna odmera DDV - akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti - neplačujoči gospodarski subjekti - navidezni pravni posli - fiktivni računi - opravljanje storitev
V obravnavani zadevi je relevantna okoliščina v ugotovitvi, da tožnik ni izkazal, da je šlo za njemu opravljene storitve in dobave. Pravica do odbitka DDV namreč nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev. Račun, ki ga izda oseba, ki ne opravi zaračunane dobave blaga ali storitev, pa ne predstavlja podlage za odbitek vstopnega DDV. Iz predmetnih računov ni mogoče nedvoumno ugotoviti, da sta zaračunane storitve dejansko opravili obe družbi, tožnik pa razen računov ni predložil drugih listin in tudi ni nedvoumno pojasnil okoliščin poslovanja.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekti - navidezni pravni posli - fiktivni računi - opravljanje gradbene dejavnosti
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da so jih izdale družbe tipa „missing trader“ oziroma neplačujoči gospodarski subjekti. Iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da tožnik ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so mu izdajatelji računov tudi dejansko opravili zaračunane storitve oz. da nima verodostojne poslovne dokumentacije.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 15, 15/1, 15/2, 15/2-c, 25. ZDoh-2 člen 8, 9. 10.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dvojno obdavčevanje - izplačevalec rezident Slovenije - država obdavčitve - dejansko opravljanje zaposlitve - prejemek v breme poslovne enote - postopek skupnega dogovarjanja
V zadevi ni spora o tem, da tožnik v Nemčiji ni bil prisoten več kot 183 dni v obravnavanem davčnem obdobju in da je mu je plačo izplačevala družba, ki je rezident Slovenije. Sporno je dejansko opravljanje zaposlitve in s tem podlaga (iz prvega odstavka 15. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja) za to, da se tožnikovi prejemki lahko obdavčijo tudi v Nemčiji ter pogoj (iz točke c) drugega odstavka 15. člena Sporazuma), po katerem se tožnikovi prejemki obdavčijo izključno v Sloveniji le, če ne gredo v breme stalne poslovne enote ali stalne baze, ki jo ima delodajalec v drugi državi.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - zahteva
Zahteva za denacionalizacijo je bila (glede na odstop zahteve na pristojni organ oziroma predlog prvega tožnika za uvedbo postopka za denacionalizacijo teh zemljišč 17. 2. 2011 oziroma 18. 2. 2011) vložena prepozno. Iz zahteve, vložene 29. 1. 1993, namreč ne izhaja, da bi vlagateljica in prvi tožnik uveljavljala vrnitev tega premoženja, ne glede na to, da je bila k vlogi priložena tudi odločba o podržavljenju tega premoženja in zemljiškoknjižni izpisek. Predmet zahtevka v denacionalizacijskem postopku je namreč povsem v dispoziciji strank in če stranke ne zahtevajo vsega, kar lahko, ne gre za nepopolno vlogo, saj lahko stranke s svojimi zahtevki prosto razpolagajo. Uvedba in izvedba postopka, ki je lahko po zakonu ali po naravi stvari začet in izpeljan le na podlagi zahteve stranke, brez ustrezne zahteve pa bi pomenili nezakonito postopanje organa oziroma je tudi razlog za ničnost.
Pogodba med SFRJ in ZRN o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom člen 16, 16/1, 16/2, 16/2-c, 26. ZDoh člen 13.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dvojno obdavčevanje - izplačevalec rezident Slovenije - država obdavčitve - dejansko opravljanje zaposlitve - prejemek v breme poslovne enote - postopek skupnega dogovarjanja
V zadevi ni spora o tem, da tožnik v Nemčiji ni bil prisoten več kot 183 dni v obravnavanem davčnem obdobju in da je mu je plačo izplačevala družba, ki je rezident Slovenije. Sporno je dejansko opravljanje zaposlitve in s tem podlaga (iz prvega odstavka 16. člena Pogodbe med SFRJ in ZRN o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom) za to, da se tožnikovi prejemki lahko obdavčijo tudi v Nemčiji, ter pogoj (iz točke c) drugega odstavka 16. člena Pogodbe), po katerem se tožnikovi prejemki obdavčijo izključno v Sloveniji le, če ne gredo v breme stalne poslovne enote ali stalne baze, ki jo ima oseba (izplačevalec dohodka) v drugi državi.
ukrep inšpektorja za delo - izredni inšpekcijski nadzor - prepoved opravljanja delovnega procesa - obrazložitev odločbe
Obrazložitev odločbe je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Organ prve stopnje svojega zaključka ne podkrepi z nobenim dokazom, ki bi nedvomno dokazoval, da je oseba A.A. delo res ves čas opravljala v tožnikovih prostorih, prav tako se organ prve stopnje ni opredelil do vseh navedb tožnika.
Pogodba med SFRJ in ZRN o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom člen 16, 16/1, 16/2, 16/2-c, 26. ZDoh-1 člen 8, 9, 10.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dvojno obdavčevanje - izplačevalec rezident Slovenije - država obdavčitve - dejansko opravljanje zaposlitve - prejemek v breme poslovne enote - postopek skupnega dogovarjanja
V zadevi ni spora o tem, da tožnik v Nemčiji ni bil prisoten več kot 183 dni v obravnavanem davčnem obdobju in da je mu je plačo izplačevala družba, ki je rezident Slovenije. Sporno je dejansko opravljanje zaposlitve in s tem podlaga (iz prvega odstavka 16. člena Pogodbe med SFRJ in ZRN o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom) za to, da se tožnikovi prejemki lahko obdavčijo tudi v Nemčiji, ter pogoj (iz točke c) drugega odstavka 16. člena Pogodbe), po katerem se tožnikovi prejemki obdavčijo izključno v Sloveniji le, če ne gredo v breme stalne poslovne enote ali stalne baze, ki jo ima oseba (izplačevalec dohodka) v drugi državi.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje tožniku odbitka vstopnega DDV po računih, ki so jih izdali neplačujoči gospodarski subjekti. Tožnik nima verodostojne poslovne dokumentacije oz. podatkov, s katerimi bi utemeljil nastanek poslovnih dogodkov. Prav tako računi nimajo vseh obveznih podatkov po 34. členu ZDDV oz. 81. členu ZDDV-1. Slednja okoliščina je relevantna tudi glede priznavanja pravice do odbitka vstopnega DDV. Račun mora namreč obvezno (med drugim) vsebovati obseg in vrsto opravljenih storitev.
ZDoh-2 člen 130. ZDavP-2 člen 59, 59/4, 129, 281, 284.
dohodnina - dohodek od oddajanja premoženja v najem - najemnina - davčni odtegljaj - plačnik davka - začetek davčnega postopka
Plačnik davka ter njegove obveznosti so določene v davčni zakonodaji. Gre za kogentne določbe, ki jih s pogodbo ni mogoče spreminjati.
Na podlagi predložene dokumentacije in izjav, ki sta jih v postopku podala najemodajalka ter tožeča stranka kot najemojemalka, davčni organ pravilno ugotavlja, da je tožeča stranka v letu 2007 fizični osebi plačevala mesečno najemnino, ne da bi obračunala in plačala davčni odtegljaj, čeprav bi to morala storiti v skladu z določbami 130. člena ZDoh-2 in 281. člena ZDavP-2 kot izplačevalka dohodka fizični osebi in plačnik davka, davčnemu organu pa (skladno z 284. členom ZDavP-2) najpozneje na dan izplačila dohodka predložiti obračun davčnih odtegljajev.
Začetek davčnega postopka z vročitvijo sklepa o davčnem nadzoru zakon predpisuje le za inšpekcijski nadzor, ne pa tudi za nadzor obračunov davka na podlagi 129. člena ZDavP-2.
upravna izvršba - stroški upravne izvršbe po drugi osebi - davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
Ker tožnik stroškov upravne izvršbe po drugi osebi ni poravnal, je prvostopenjski organ utemeljeno izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Na sklepu predlagatelja, ki je izvršilni naslov, je potrdilo o izvršljivosti, kot je predpisano v 146. členu ZDavP-2. To potrdilo pomeni potrdilo v smislu 179. člena ZUP. Kar je v njem vsebovano, se zato, glede na prvi odstavek 169. člena ZUP, šteje za dokazano.
Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno uveljavljanje pravice tožnika do odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, ki so jih izdale družbe, ki jih je prvostopenjski organ opredelil kot „neplačujoče gospodarske subjekte“, ker ni bila opravljena dobava blaga s strani davčnih zavezancev. Tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal dejanske dobave blaga s strani izdajateljev spornih računov. Dobava blaga tako ni bila izkazana niti s strani tožnika niti s strani navedenih družb, kar izhaja iz DIN.
V konkretnem primeru ne gre za nepravilno uporabo 105. člena ZICPES oz. za neuporabo 3. člena ZICPES. O tožnikovem zahtevku za vračilo je bilo odločeno po uveljavitvi tega predpisa, vendar med strankama ni sporno, da gre v obravnavani zadevi za zahtevek za povračilo preveč plačanega carinskega dolga z dne 20. 9. 2002. Postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo carinskih dajatev pa je bil zaključen 9. 7. 2002. Zato se kot materialni predpis pravilno uporablja CZ/95 s spremembami, saj se po 105. členu ZICPES upravni postopki, ki so bili začeti pred 1. 5. 2004 dokončajo po predpisih, ki so veljali pred tem datumom, razen če je z aktom o pristopu drugače določeno. Akt o pogojih pristopa Republike Slovenije pa nima drugačnih določb glede teh postopkov.
Nosilni razlog organa je, da v zvezi z razširitvijo imenovanja niso podani razlogi za uporabo izjeme, ki jo določa četrti odstavek 87. člena ZS. Sodišče ocenjuje kot pravilno, da se je organ za ugotovitev dejstva, ali na področju gradbeništva, podpodročje „nepremičnine“ primanjkuje sodnih cenilcev, obrnil na Okrožno sodišče v Ljubljani. Namreč 8. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa, da se potrebe po cenilcih na posameznem strokovnem področju in podpodročju, na katerem primanjkuje cenilcev, ugotovijo na podlagi obrazloženega mnenja predsednika sodišča na območju sodnega okrožja, kjer ima kandidat stalno oziroma začasno prebivališče.
pritožba v upravnem postopku - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - obnova postopka
Izrecna navedba tožnice, naj se vloga, ki jo imenuje „poziv na dopolnitev odločbe“ ne šteje kot pritožba, je po presoji sodišča zadosten razlog za to, da je upravni organ prve stopnje upravičeno navedeno vlogo štel kot informativno vlogo in je ni obravnaval kot vloženo pravno sredstvo zoper odločbo o dodelitvi sredstev iz naslova pomoči mladim kmetom za prevzem kmetij. Naknadno vložena pritožba po preteku pritožbenega roka ne more šteti kot pravočasno vloženo (pravno sredstvo), zato je bila odločitev prvostopenjskega upravnega organa o njenem zavrženju pravilna.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi moral upravni organ, v kolikor pritožbe ne bi obravnaval kot rednega pravnega sredstva, vlogo tožeče stranke šteti kot predlog za obnovo postopka, ker za to organ, glede na strogo obličnost tega predloga, po določbah ZUP ni imel pravne podlage.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - utemeljeni razlogi ogrožanja življenja drugih ali premoženja
Tožena stranka se je pri odločitvi, da tožniku omeji gibanje, pravilno oprla na 3. alineo 1. odstavka 51. člena ZMZ. Izrečeni ukrep začasne omejitve gibanja na navedeni pravni podlagi je utemeljen in primeren tudi v smislu, da je z njim mogoče na učinkovit način uresničevati legitimen cilj zakonodajalca. Izpodbijani ukrep je tudi nujen, kajti milejši ukrep, kot je na primer izrek omejitve gibanja na območje Azilnega doma, glede na individualne konkretne okoliščine obravnavane sporne zadeve, ne bi imel učinka. Velja sorazmerje med posegom v tožnikovo pravico (iz 19. člena Ustave RS) in varstvom pravic drugih prosilcev za azil, ki so bili tako kot tožnik med časom trajanja postopka priznanja mednarodne zaščite nastanjeni v Azilnem domu (to je zlasti pravice do osebnega dostojanstva in varnosti ter nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic v smislu 34. in 35. člena v povezavi z 22. in 15. členom Ustave RS).