brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - dolžnost obveščanja organa - razlog zamolčanja podatkov
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na to, da je spremembo delodajalca sporočil stečajnemu upravitelju, saj bi to spremembo moral sporočiti tudi organu za brezplačno pravno pomoč, česar pa ni storil. Pri tem pa razlog, zaradi katerega tega ni storil, po ZBPP ni pomemben.
Tudi če je komunalni prispevek za novogradnjo v celoti poravnan, to ne pomeni, da ne bi mogla z izgradnjo nove komunalne opreme naknadno nastati nova obveznost plačila komunalnega prispevka.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - stroškovnik - sprememba stroškovnika
Izrek izpodbijanega sklepa je v nasprotju z listinami upravnega spisa, tako da pravilnosti odločitve tožene stranke ni mogoče preizkusiti. Iz razlogov navedenega sklepa in odobrenih stroškov za izredno BPP namreč izhaja, da je tožena stranka obravnavala samo prvotni stroškovnik z dne 15. 2. 2011. Ker pa je bil naknadno predložen še popravljen stroškovnik, bi morala tožena stranka odločiti tudi o njem. To pomeni, da bi morala navesti razloge, ali tožničin (odvetniški) stroškovnik priznava in v kakšni višini oziroma zakaj ga ni upoštevala.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3. ZGD-1 člen 39, 39/1, 40, 40/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - pojem poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
Pojem porabe ni mogoče enačiti s pojmom razpolaganja. Poraba je le ena od oblik razpolaganja. Že sama jezikovna razlaga besede poraba pomeni, da se ta pojem nanaša na trošenje, za porabo pa gre le takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj porabijo, od koder jih država ne dobi več vrnjena. Iz obravnavane zadeve pa ni mogoče sklepati, da bi šlo za tako trošenje javnih sredstev.
izvršba - posredovanje osebnih podatkov upniku - dolžnost posredovanja podatkov - pravni interes - izvršilni naslov - izvršljivost sodne odločbe
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka izkazala pravni interes za posredovanje podatkov, ki se nanašajo na dolžnika (šesti odstavek 4. člena ZIZ), s tem, ko je za utemeljitev izkazanega pravnega interesa predložila sklep o izvršbi, ki pa ni opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Tak sklep ne more biti izvršilni naslov, ker ne ustreza definiciji izvršilnega naslova iz 17. člena ZIZ. Predložena sodna odločba (sklep o izvršbi) ni izvršljiva sodna odločba, ker na njej ni oznake, da je pravnomočna.
ZTuj-1 člen 31, 32, 32/3, 43, 43/1, 43/1-5. ZUS-1 člen 32, 32/2, 63.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - začasna odredba
Okoliščina (pravnomočnost obsodbe), ki prvostopenjskemu organu ob odločanju o prejšnji prošnji ni bila poznana, pomeni, da so se okoliščine, ki so vplivale na odločitev organa o prošnji tožnika za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, spremenile. Zato je pravilno postopal, ko je presojal okoliščino oziroma dejstvo, da je bil tožnik v Republiki Hrvaški pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje po 129. členu KZ Republike Hrvaške, in to v času, ko je imel v Republiki Sloveniji podaljšano dovoljenje za prebivanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - dokazovanje pogojev za dopustnost revizije - opozorilo glede dokaznih standardov
V okoliščinah nejasne razlage določila 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 toženka ni imela podlage, da je avtomatično štela, da pravica priznanja statusa vojnega veterana in vpisa v evidenco vojnih veteranov ni izražena v denarni vrednosti ne glede na morebitno njeno konkretno opredeljenost v zakonu in podzakonskih predpisih.
Toženka v pisnem pozivu tožniku za dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč ni navajala dokaznih standardov glede strogosti presojanja pogojev za revizijo iz konkretne sodne prakse Vrhovnega sodišča, ampak je citirala le zakonske določbe, zato ni imela podlage za zavrnitev prošnje iz razloga, ker je tožnikova dopolnitev premalo natančna, konkretna glede spornega pravnega vprašanja, prekršenega pravila, in obrazložitve pomembnosti pravnega vprašanja.
ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 207. ZJC člen 82, 82/1. URS člen 15, 15/3, 33, 34.
ukrep občinske uprave - odstranitev drevesa - poseg v lastninsko pravico - načelo zaslišanja stranke
Glede možnosti sodelovanja v upravnem postopku pred izdajo prvostopenjske odločbe ima tožeča stranka prav, da bi moralo biti iz podatkov v spisu nedvoumno razvidno, da je bila tožeča stranka obveščena o začetku postopka v zvezi z možnostjo odstranitve oreha in o ogledu, ki ga je opravila uradna oseba na kraju samem, zato da bi tožnica imela možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Vendar pa v tem primeru ni šlo za absolutno bistveno kršitev določb postopka glede na to, da je upravni organ vse bistvene elemente utemeljitve izpodbijanega akta vključil v prvostopenjsko odločbo, in je tožeča stranka imela možnost in jo je tudi izkoristila, tako da je vse ugovore podala v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, o kateri je odločal drugostopenjski organ.
Poseg v lastninsko pravico tožnice je primeren, ker je z njim možno doseči legitimen cilj, torej odpraviti ogrožanje prometa in tožnica po oceni sodišča ni uspela z listino, ki jo je priložila v pritožbenem postopku, dokazati, da ukrep ni nujen v tem smislu, da ne bi bilo mogoče z milejšim ukrepom doseči zavarovanja prometa na cesti niti milejšega posega sploh ni predlagala.
dostop do informacij javnega značaja - stranka v postopku - udeležba prizadetih strank - prizadeta stranka v stečaju - vročanje poziva na udeležbo v postopku stečajnemu upravitelju - upravni spor - aktivna legitimacija za vložitev tožbe
Izpodbijana odločba je bila toženi stranki izdana, z njo so ji bile naložene določene obveznosti, kar vsekakor pomeni, da pravni interes za vodenje upravnega spora izkazuje. Izpodbijana odločba ji je bila vročena, s pravnim poukom je bila poučena o pravici do pritožbe. Svoje interese pa varuje tudi s tem, ker bi v primeru, da odločba ne bi bila zakonita, tvegala odškodninsko ali prekrškovno odgovornost zaradi (morebitnega) nezakonitega razkritja zaupnih podatkov. Zato ni pravilno stališče tožene stranke, da tožeča stranka ne varuje svojih koristi temveč korist gospodarske družbe v C. v stečaju.
Informacije, ki jih prosilec zahteva, so podatki, ki se nanašajo na gospodarsko družbo C. - v stečaju. Pri vprašanju, ali naj se dokumenti pokažejo prosilcu, so nedvomno prizadete tudi koristi navedene gospodarske družbe. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bil v postopku udeležen tudi ponudnik C. - v stečaju.
tožba v upravnem sporu - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Ker tožnica, ki živi v tujini in nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, v postavljenem roku ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS, kot ji je bilo naloženo s sklepom, je moralo sodišče tožbo zavreči.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - pravna oseba zasebnega prava v večinski lasti osebe javnega prava
Za odločanje v zadevi ni pomemben status ustanovitelja gospodarske družbe, temveč njen status. Ustanovljena je kot gospodarska družba zasebnega prava in to s pogodbo. To pa je tudi eden najpomembnejših opredelilnih elementov oseb zasebnega prava. Opravlja tržno dejavnost, zato za odločitev ni pomembna okoliščina, da gospodarska družba oskrbuje več kot 90 % potreb po ogrevani toploti v sistemu daljinskega ogrevanja Ljubljane. To dejstvo namreč samo po sebi ne pomeni, da opravlja dejavnost javnega pomena. V določbah ZDIJZ tudi ni podlage, da bi določena stopnja javnosti morala veljati tudi za gospodarske družbe in druge subjekte, ki so v večinski ali vsaj pretežni lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, za subjekte, ki upravljajo posebne vrste dejavnosti, ki so v širšem javnem interesu, in podobno.
ZKP člen 530, 531. Evropska konvencija o izročitvi člen 18.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - odločitev ministra za pravosodje o izročitvi - razlog za zavrnitev izročitve
Pravna podlaga za izvajanje izročitve med Republiko Slovenijo in Republiko Črno Goro je poleg notranje zakonodaje obeh držav, tudi Evropska konvencija o izročitvi, sprejeta v okviru Sveta Evrope, katere članici sta tako Republika Slovenija kot tudi Republika Črna Gora. Prav tako pa sta obe navedeni državi podpisnici navedene konvencije ter dodatnih protokolov, sprejetih k navedeni konvenciji. Okoliščina, da tožnik ni državljan Republike Črne Gore, torej države prosilke, glede na obstoječo ureditev ne predstavlja nobenega fakultativnega niti obligatornega razloga za zavrnitev izročitve. Prav tako okoliščina državljanstva ni ena izmed predpostavk, ki bi morale biti podane, da lahko država zaprosi za izročitev določene osebe. Okoliščina državljanstva zaprošene države je lahko razlog za zavrnitev izročitve v določenih pravnih ureditvah, ki ne izročajo lastnih državljanov.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta - zemljiška knjiga - zbirka listin - javnost zbirke listin
Eden od pogojev, da je možno neko informacijo obravnavati kot informacijo javnega značaja, je ta, da se informacija nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Če tak dokument ne obstaja oz. zavezanec z njim ne razpolaga, ga prosilcu ne more pokazati.
Iz tožničinega zahtevka izrecno ne izhaja, da bi svoj zahtevek oprla na določila ZZK-1, res pa je, da tudi ne izhaja, da bi ga oprla na ZDIJZ. V ponovljenem postopku bo zato potrebno najprej ugotoviti, na katero pravno podlago tožnica opira svoj zahtevek.
ZVOP-1 člen 84. ZUPJS člen 51, 51/2, 51/2-15, 51/4. ZZK-1 člen 199, 199/3, 199/4.
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - zbirka osebnih podatkov - povezovanje zbirk osebnih podatkov - uradne evidence in javne knjige - podatki o lastništvu nepremičnin
Sodišče ugotavlja, da sta si določbi 199. člena ZZK-1 in 51. člena ZUPJS v nasprotju in je treba ugotoviti, kateremu zakonu dati prednost. ZUPJS ureja pravico Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter centrov za socialno delo do pridobivanja osebnih podatkov le na splošno, povezovanje se nanaša na veliko število zbirk podatkov, ki jih je mogoče povezovati, ter s tem pridobiti dostop do teh zbirk podatkov, medtem ko je ZZK-1 specialen procesni zakon, ki se nanaša na dostop do podatkov izključno v zemljiški knjigi. ZZK-1 je torej področni zakon, ki se nanaša le na vprašanje zemljiške knjige in pri tem samostojno ureja, na kakšen način je možno dostopati do posameznih podatkov v zemljiški knjigi. Iz navedenih razlogov sodišče meni, da je ZZK-1 specialnejši predpis.
Pristojni organ je že z odločbo z dne 22. 11. 2010 ugotovil, da je bila nujna brezplačna pravna pomoč tožniku odobrena neupravičeno. Z izpodbijano odločbo se tako odloča le še o višini in načinu vračila prejete pravne pomoči, temu pa tožnik niti ne nasprotuje.
DDV - dodatna odmera DDV - neupravičeno uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV - pogodbena kazen
V konkretnem primeru je tožnik neupravičeno uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV. Ni namreč dokazal, da je kot prejemnik blaga po navedenih računih te uporabil za namene opravljanja dejavnosti, od katerih se plačuje DDV. Prejete račune je knjižil v breme dolgoročnih rezervacij iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov, oblikovanih v letu 1997 in sicer od prihodkov od prodaje posameznih enot poslovno-stanovanjskega objekta (PSO), od katerih je kupec tudi že plačal davek na promet nepremičnin. Tožnik je 1. 8. 1997 dele PSO izročil kupcem, ko je zanje tudi pridobil uporabno dovoljenje. Tako tožnik ni bil več lastnik teh enot PSO in jih tudi ni imel v posesti. Tožnik je knjižil prejete račune podizvajalcev v breme dolgoročnih rezervacij, ki jih je oblikoval leta 1997. Sistem DDV pa se je začel uporabljati šele s 1. 7. 1999. Na dobave, ki so bile opravljene in zaračunane leta 1997 pa se prehodne določbe 71. člena ZDDV ne nanašajo. Do zmanjšanja davčne osnove iz naslova predplačil po tretjem odstavku 71. člena ZDDV bi prišlo v primeru, če bi bile dobave enot PSO opravljene po 1. 7. 1999. V predmetni zadevi pa so bile dobave izvedene in zaračunane v letu 1997. Tako niso bili izpolnjen pogoji iz 40. členu ZDDV za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predpostavke odškodninske odgovornosti
Ker v zadevi ni izkazana podlaga za oceno o protipravnosti ravnanja B. d.o.o., niti ni izkazana vzročna zveza med zatrjevano škodo in bivalnimi razmerami tožnika, niso podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Ta ugotovitev pomeni, da odškodninska tožba nima verjetnih izgledov za uspeh, torej prosilec ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena ZBPP.
ZZ člen 36. ZUS-1 člen 29, 29/3, 36, 36/1, 36/1-2.
tožba v upravnem sporu - pri upravnem organu vložena tožba - nevednost stranke - očitna pomota - zavrženje tožbe
V izpodbijanem Obvestilu o izbiri je bilo v pravnem pouku jasno zapisano, da je pravno sredstvo tožba v upravnem sporu, ki se vloži v roku 15 dni od prejema obvestila na Upravno sodišče Republike Slovenije. Iz citiranega pravnega pouka, ki je jasen in določen, sodišče torej ne more izpeljati situacije, ki jo določa tretji odstavek 29. člena ZUS-1, torej da je šlo v primeru tožnika, ki je vložil pritožbo (tožbo) pri Mestni občini Ljubljana za nevednost, saj je bil s pravnim poukom poučen o pravnem sredstvu, pa tudi ne, da bi šlo za očitno pomoto, saj je njegova vloga izrecno naslovljena na Mestno občino Ljubljana, Mestni svet.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe je pomanjkljiva, ker iz nje ni razvidno, zakaj tožnikovi podatki v vlogi niso zadostovali za odločitev o namenitvi sredstev.
ZUP člen 80. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 8, 8/4, 33, 33/7, 50, 53, 53/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - dejanska raba - prijavljena površina - namerna kršitev
Smisel kontrole konkretnih GERKo-ov je v tem, da se na kraju samem ugotovi, ali se dejanska raba ujema s prijavljeno rabo.