V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je mnenje komisije za cepljenje iz tretjega odstavka 22.c člena ZNB izvedensko mnenje, zato je treba dati strankam glede na določbe tretjega odstavka 146. člena in 194. člena ZUP pred izdajo odločbe možnost, da se o njem izjavijo, pri tem pa mora biti to mnenje tudi ustrezno argumentirano. Ne zadošča namreč samo ugotovitev, da razlogi za opustitev cepljenja niso bili ugotovljeni.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje športa - presoja zakonitosti postopka po javnem razpisu
Dejanska vprašanja, to so vprašanja o boljši in slabši ustreznosti ponudb prijaviteljev na razpis z vidika dejanskih kriterijev oziroma sodno presojo, ali je tožena stranka dejansko izbrala najboljšega ponudnika, sodišče napravi zgolj prek presoje spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov (214. člen ZUP) za izbiro ponudnika.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - pravna oseba zasebnega prava v večinski lasti osebe javnega prava
Za odločanje v zadevi ni pomemben status ustanovitelja gospodarske družbe, temveč njen status. Ustanovljena je kot gospodarska družba zasebnega prava in to s pogodbo. To pa je tudi eden najpomembnejših opredelilnih elementov oseb zasebnega prava. Opravlja tržno dejavnost, zato za odločitev ni pomembna okoliščina, da gospodarska družba oskrbuje več kot 90 % potreb po ogrevani toploti v sistemu daljinskega ogrevanja Ljubljane. To dejstvo namreč samo po sebi ne pomeni, da opravlja dejavnost javnega pomena. V določbah ZDIJZ tudi ni podlage, da bi določena stopnja javnosti morala veljati tudi za gospodarske družbe in druge subjekte, ki so v večinski ali vsaj pretežni lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, za subjekte, ki upravljajo posebne vrste dejavnosti, ki so v širšem javnem interesu, in podobno.
dostop do informacij javnega značaja - stranka v postopku - udeležba prizadetih strank - prizadeta stranka v stečaju - vročanje poziva na udeležbo v postopku stečajnemu upravitelju - upravni spor - aktivna legitimacija za vložitev tožbe
Izpodbijana odločba je bila toženi stranki izdana, z njo so ji bile naložene določene obveznosti, kar vsekakor pomeni, da pravni interes za vodenje upravnega spora izkazuje. Izpodbijana odločba ji je bila vročena, s pravnim poukom je bila poučena o pravici do pritožbe. Svoje interese pa varuje tudi s tem, ker bi v primeru, da odločba ne bi bila zakonita, tvegala odškodninsko ali prekrškovno odgovornost zaradi (morebitnega) nezakonitega razkritja zaupnih podatkov. Zato ni pravilno stališče tožene stranke, da tožeča stranka ne varuje svojih koristi temveč korist gospodarske družbe v C. v stečaju.
Informacije, ki jih prosilec zahteva, so podatki, ki se nanašajo na gospodarsko družbo C. - v stečaju. Pri vprašanju, ali naj se dokumenti pokažejo prosilcu, so nedvomno prizadete tudi koristi navedene gospodarske družbe. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bil v postopku udeležen tudi ponudnik C. - v stečaju.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - stroškovnik - sprememba stroškovnika
Izrek izpodbijanega sklepa je v nasprotju z listinami upravnega spisa, tako da pravilnosti odločitve tožene stranke ni mogoče preizkusiti. Iz razlogov navedenega sklepa in odobrenih stroškov za izredno BPP namreč izhaja, da je tožena stranka obravnavala samo prvotni stroškovnik z dne 15. 2. 2011. Ker pa je bil naknadno predložen še popravljen stroškovnik, bi morala tožena stranka odločiti tudi o njem. To pomeni, da bi morala navesti razloge, ali tožničin (odvetniški) stroškovnik priznava in v kakšni višini oziroma zakaj ga ni upoštevala.
tožba v upravnem sporu - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Ker tožnica, ki živi v tujini in nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, v postavljenem roku ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS, kot ji je bilo naloženo s sklepom, je moralo sodišče tožbo zavreči.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta - zemljiška knjiga - zbirka listin - javnost zbirke listin
Eden od pogojev, da je možno neko informacijo obravnavati kot informacijo javnega značaja, je ta, da se informacija nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Če tak dokument ne obstaja oz. zavezanec z njim ne razpolaga, ga prosilcu ne more pokazati.
Iz tožničinega zahtevka izrecno ne izhaja, da bi svoj zahtevek oprla na določila ZZK-1, res pa je, da tudi ne izhaja, da bi ga oprla na ZDIJZ. V ponovljenem postopku bo zato potrebno najprej ugotoviti, na katero pravno podlago tožnica opira svoj zahtevek.
ZTuj-1 člen 31, 32, 32/3, 43, 43/1, 43/1-5. ZUS-1 člen 32, 32/2, 63.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - začasna odredba
Okoliščina (pravnomočnost obsodbe), ki prvostopenjskemu organu ob odločanju o prejšnji prošnji ni bila poznana, pomeni, da so se okoliščine, ki so vplivale na odločitev organa o prošnji tožnika za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, spremenile. Zato je pravilno postopal, ko je presojal okoliščino oziroma dejstvo, da je bil tožnik v Republiki Hrvaški pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje po 129. členu KZ Republike Hrvaške, in to v času, ko je imel v Republiki Sloveniji podaljšano dovoljenje za prebivanje.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3. ZGD-1 člen 39, 39/1, 40, 40/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - pojem poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
Pojem porabe ni mogoče enačiti s pojmom razpolaganja. Poraba je le ena od oblik razpolaganja. Že sama jezikovna razlaga besede poraba pomeni, da se ta pojem nanaša na trošenje, za porabo pa gre le takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj porabijo, od koder jih država ne dobi več vrnjena. Iz obravnavane zadeve pa ni mogoče sklepati, da bi šlo za tako trošenje javnih sredstev.
ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 207. ZJC člen 82, 82/1. URS člen 15, 15/3, 33, 34.
ukrep občinske uprave - odstranitev drevesa - poseg v lastninsko pravico - načelo zaslišanja stranke
Glede možnosti sodelovanja v upravnem postopku pred izdajo prvostopenjske odločbe ima tožeča stranka prav, da bi moralo biti iz podatkov v spisu nedvoumno razvidno, da je bila tožeča stranka obveščena o začetku postopka v zvezi z možnostjo odstranitve oreha in o ogledu, ki ga je opravila uradna oseba na kraju samem, zato da bi tožnica imela možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Vendar pa v tem primeru ni šlo za absolutno bistveno kršitev določb postopka glede na to, da je upravni organ vse bistvene elemente utemeljitve izpodbijanega akta vključil v prvostopenjsko odločbo, in je tožeča stranka imela možnost in jo je tudi izkoristila, tako da je vse ugovore podala v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, o kateri je odločal drugostopenjski organ.
Poseg v lastninsko pravico tožnice je primeren, ker je z njim možno doseči legitimen cilj, torej odpraviti ogrožanje prometa in tožnica po oceni sodišča ni uspela z listino, ki jo je priložila v pritožbenem postopku, dokazati, da ukrep ni nujen v tem smislu, da ne bi bilo mogoče z milejšim ukrepom doseči zavarovanja prometa na cesti niti milejšega posega sploh ni predlagala.
ZVOP-1 člen 84. ZUPJS člen 51, 51/2, 51/2-15, 51/4. ZZK-1 člen 199, 199/3, 199/4.
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - zbirka osebnih podatkov - povezovanje zbirk osebnih podatkov - uradne evidence in javne knjige - podatki o lastništvu nepremičnin
Sodišče ugotavlja, da sta si določbi 199. člena ZZK-1 in 51. člena ZUPJS v nasprotju in je treba ugotoviti, kateremu zakonu dati prednost. ZUPJS ureja pravico Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter centrov za socialno delo do pridobivanja osebnih podatkov le na splošno, povezovanje se nanaša na veliko število zbirk podatkov, ki jih je mogoče povezovati, ter s tem pridobiti dostop do teh zbirk podatkov, medtem ko je ZZK-1 specialen procesni zakon, ki se nanaša na dostop do podatkov izključno v zemljiški knjigi. ZZK-1 je torej področni zakon, ki se nanaša le na vprašanje zemljiške knjige in pri tem samostojno ureja, na kakšen način je možno dostopati do posameznih podatkov v zemljiški knjigi. Iz navedenih razlogov sodišče meni, da je ZZK-1 specialnejši predpis.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - dokazovanje pogojev za dopustnost revizije - opozorilo glede dokaznih standardov
V okoliščinah nejasne razlage določila 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 toženka ni imela podlage, da je avtomatično štela, da pravica priznanja statusa vojnega veterana in vpisa v evidenco vojnih veteranov ni izražena v denarni vrednosti ne glede na morebitno njeno konkretno opredeljenost v zakonu in podzakonskih predpisih.
Toženka v pisnem pozivu tožniku za dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč ni navajala dokaznih standardov glede strogosti presojanja pogojev za revizijo iz konkretne sodne prakse Vrhovnega sodišča, ampak je citirala le zakonske določbe, zato ni imela podlage za zavrnitev prošnje iz razloga, ker je tožnikova dopolnitev premalo natančna, konkretna glede spornega pravnega vprašanja, prekršenega pravila, in obrazložitve pomembnosti pravnega vprašanja.
ZKP člen 530, 531. Evropska konvencija o izročitvi člen 18.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - odločitev ministra za pravosodje o izročitvi - razlog za zavrnitev izročitve
Pravna podlaga za izvajanje izročitve med Republiko Slovenijo in Republiko Črno Goro je poleg notranje zakonodaje obeh držav, tudi Evropska konvencija o izročitvi, sprejeta v okviru Sveta Evrope, katere članici sta tako Republika Slovenija kot tudi Republika Črna Gora. Prav tako pa sta obe navedeni državi podpisnici navedene konvencije ter dodatnih protokolov, sprejetih k navedeni konvenciji. Okoliščina, da tožnik ni državljan Republike Črne Gore, torej države prosilke, glede na obstoječo ureditev ne predstavlja nobenega fakultativnega niti obligatornega razloga za zavrnitev izročitve. Prav tako okoliščina državljanstva ni ena izmed predpostavk, ki bi morale biti podane, da lahko država zaprosi za izročitev določene osebe. Okoliščina državljanstva zaprošene države je lahko razlog za zavrnitev izročitve v določenih pravnih ureditvah, ki ne izročajo lastnih državljanov.
izvršba - posredovanje osebnih podatkov upniku - dolžnost posredovanja podatkov - pravni interes - izvršilni naslov - izvršljivost sodne odločbe
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka izkazala pravni interes za posredovanje podatkov, ki se nanašajo na dolžnika (šesti odstavek 4. člena ZIZ), s tem, ko je za utemeljitev izkazanega pravnega interesa predložila sklep o izvršbi, ki pa ni opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Tak sklep ne more biti izvršilni naslov, ker ne ustreza definiciji izvršilnega naslova iz 17. člena ZIZ. Predložena sodna odločba (sklep o izvršbi) ni izvršljiva sodna odločba, ker na njej ni oznake, da je pravnomočna.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje
Tožnik se ne more z uspehom sklicevati na okoliščino, da naj bi izjavo o soglasju s potekom meje, kot je bila zamejničena na mejni obravnavi, v zapisniku mejne obravnave, podpisal pod grožnjami in prisilo. Napak volje (grožnja, zmota) pri izjavljanju o poteku predlagane meje namreč po določbi tretjega odstavka 36. člena ZEN ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavljajo v pravdnem postopku.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ugotavljanje vrednosti premoženja - odškodnina iz naslova zmanjšane vrednosti nepremičnine - ob podržavljenju dana odškodnina
Prvostopenjski organ je s primerjavo vrednosti zemljišč (podržavljenega in v zameno danega zemljišča), ter ob upoštevanju denarne odškodnine, določil delež, do vrnitve katerega je (še) upravičen upravičenec na podržavljenem zemljišču. Sicer je pravilno ugotovil vrednost podržavljenega zemljišča (32.279,00 DEM) in vrednost nadomestnega zemljišča (6.025,00 DEM), ne bi pa smel upoštevati tudi denarne odškodnine v višini 21.773,00 din, ki po izračunu predstavlja 1,17% vrednosti podržavljenega zemljišča. Denarna odškodnina, dana ob podržavljenju, se namreč upošteva le, če presega 30 % vrednosti podržavljenega zemljišča. Tako je organ delež zemljišča, ki se vrača v idealnem deležu na podržavljenem zemljišču, določil nepravilno.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - rok za vrnitev napotnice
Po določbah 40. člena ZBPP mora izvajalec BPP napotnico po končani opravi storitev BPP vrniti organu za BPP pri pristojnem sodišču. Če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma od njenega obsega, ki se, skladno z določbo 37. člena ZBPP, določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP.
Tožeča stranka se, skladno z določbami ZDavP-2 o davčni izvršbi in določbami ZUP o upravni izvršbi nedenarnih obveznosti, postopka izdaje izpodbijanega akta kot stranka ni udeleževala. Kot predlagateljica izvršbe je namreč nastopala kot organ, ki je pristojen za odmero obveznosti, ne pa tudi za upravno izvršbo. Le-ta se tudi v primeru, kot je obravnavani, opravi po uradni dolžnosti. Ker se torej izvršba ni opravila v korist tožeče stranke kot nosilke pravic po izvršilnem naslovu, temveč v javnem interesu, tožeča stranka za vložitev tožbe v delu, ki se nanaša na odločbo, ni aktivno legitimirana in je zato sodišče tožbo v tem delu kot nedopustno zavrglo. V ostalem delu pa tožeča stranka ima aktivno legitimacijo za vložitev tožbe, saj izpodbijani sklep z naložitvijo plačila stroškov posega v njeno pravico oziroma osebno korist iz 2. in 5. člena ZUS-1.
Ker tožeča stranka v smislu določb ZUP ni bila udeleženka postopka, prav tako pa kršitelj (davčni dolžnik) stroškov po 116. členu ZUP nesporno ni priglasil, niti jih proti tožeči stranki ni uveljavljal, naložitev stroškov postopka tožeči stranki v razmerju do kršitelja, izvedena po uradni dolžnosti, ni pravno utemeljena. Kolikor so v postopku izdaje sklepa o izvršbi omenjeni stroški nastali in jih je kršitelj plačal, bi mu jih po mnenju sodišča moral vrniti davčni organ, ta pa bi nato stroške lahko izterjal od tožeče stranke, če so za to podani pogoji. V tem smislu je treba razumeti tudi določbo tretjega odstavka 152. člena ZDavP-2, po kateri v primeru izterjave obveznosti iz 156. člena zakona nosi stroške neupravičene izvršbe predlagatelj izvršbe.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 68/6, 77, 95. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno prošnjo - izvor premoženja - ocena davčne osnove - ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - dokazovanje - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil upravnega postopka - obračun obresti
Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.
Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP gre le v primeru, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o tistih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.
Obračun obresti sledi (v pogledu zapadlosti v plačilo) vrsti oziroma naravi dohodka, ki se sicer praviloma kot (drugi) dohodek vključuje v osnovo za odmero dohodnine in za katerega je rok plačila davka v smislu 95. člena ZDavP-2 potekel 30. dan od dneva vročitve odmerne odločbe, s katero se je tožeči stranki odmerila dohodnina od napovedanih obdavčljivih dohodkov. Res je sicer, da se davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 odmeri s posebno odločbo. Vendar to še ne pomeni, da gre za poseben davek, ki ne sodi v dohodnino. Gre le za odmero davka v posebnem primeru in s tem za poseben način davčne odmere, ki pa na (drugačno) opredelitev dohodka in njegovo obdavčitev v ostalem ne vpliva.
Prvostopenjski organ ob prejemu popravljene pritožbe tožeče stranke ni ravnal po četrtem odstavku 65. člena ZUP. Skladno s tem organ, ki dobi vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, le-to pošlje brez odlašanja pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Če pa organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti in ga takoj pošlje stranki.