ZZ člen 36. ZUS-1 člen 29, 29/3, 36, 36/1, 36/1-2.
tožba v upravnem sporu - pri upravnem organu vložena tožba - nevednost stranke - očitna pomota - zavrženje tožbe
V izpodbijanem Obvestilu o izbiri je bilo v pravnem pouku jasno zapisano, da je pravno sredstvo tožba v upravnem sporu, ki se vloži v roku 15 dni od prejema obvestila na Upravno sodišče Republike Slovenije. Iz citiranega pravnega pouka, ki je jasen in določen, sodišče torej ne more izpeljati situacije, ki jo določa tretji odstavek 29. člena ZUS-1, torej da je šlo v primeru tožnika, ki je vložil pritožbo (tožbo) pri Mestni občini Ljubljana za nevednost, saj je bil s pravnim poukom poučen o pravnem sredstvu, pa tudi ne, da bi šlo za očitno pomoto, saj je njegova vloga izrecno naslovljena na Mestno občino Ljubljana, Mestni svet.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - časovna veljavnost odvetniške tarife
Odvetnik, ki je bil z odločbo pristojnega organa za BPP določen za izvajanje pravnega svetovanja in zastopanja za opravljanje pravne pomoči, je upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljanim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene BPP. Tožena stranka je pravilno uporabila določbo 36. člena ZOdvT, saj gre v predmetni zadevi za odvetniško družbo z odvetnikom, ki je bil prosilki za BPP dodeljen z odločbo o BPP.
V konkretnem primeru gre za posle, katerih namen je bil pridobitev davčne ugodnosti oz. utaja davka. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je bil namen poslov pridobitev davčnih ugodnosti, tožnik pa je vedel oz. moral vedeti, da sodeluje pri sumljivih transakcijah. Tožnik mora za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV razpolagati z računom, ki vsebuje vse, z zakonom predpisane elemente. Tožnik pa razen spornih računov davčnemu organu ni predložil drugih listin.
dohodnina - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - obnova postopka - obnovitveni razlog - novo dejstvo
Posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, ki jo tožeča stranka skuša uveljaviti v obnovljenem postopku na podlagi spremembe sporazuma davčnih zavezancev o tem, kdo izmed njiju bo uveljavljal to olajšavo, je po zakonu dopustno uveljavljati najkasneje v pritožbi. Kasnejša sprememba izjave volje, ki je bila izražena pred dokončnostjo odločbe v davčnem postopku, ni razlog, ki bi v skladu z zakonom dovoljeval obnovo.
ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27, 27/1, 78, 78/1, 78/1-4. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - večje število nepremičnin
Zgolj vložena tožba ne pomeni, da tožnik z nepremičninami ne more razpolagati. Iz podatkov Zemljiške knjige namreč ne izhaja, da bi bila pri spornih nepremičninah vpisana prepoved odtujitve ali razpolaganja.
ZDavP-2 člen 97, 98. ZDPN-2 člen 16. ZUP člen 213.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka - pogoji za vračilo davka - obnova postopka odmere davka - izrek odločbe
Pravna podlaga za ugoditev zahtevku za vračilo davka na promet nepremičnin je podana v 97. in 98. členu ZDavP-2 oziroma 16. členu ZDPN-2, vendar v obravnavanem primeru pogoji za vračilo davka po navedenih zakonskih določbah niso izpolnjeni. Pravnomočne odločbe o obnovi postopka odmere davka na promet nepremičnin in posledično odpravi odmerne odločbe ni predložil niti tožnik niti ni upravni organ v postopku ugotovil, da bi obstajala. Sodišče se tudi ne more strinjati s tožbenim stališčem, da je bila obnova postopka odmere davka na promet nepremičnin opravljena 15. 5. 2009, kar naj bi izhajalo iz obrazložitve odločbe z omenjenim datumom. Najpomembnejši sestavni del odločbe je njen izrek, v njem se odloča o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, izrek tudi postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen. Tega zapisi v obrazložitvi posameznih odločb ne morejo ne spremeniti ne nadomestiti.
DDV - dodatna odmera DDV - neupravičeno uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV - pogodbena kazen
V konkretnem primeru je tožnik neupravičeno uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV. Ni namreč dokazal, da je kot prejemnik blaga po navedenih računih te uporabil za namene opravljanja dejavnosti, od katerih se plačuje DDV. Prejete račune je knjižil v breme dolgoročnih rezervacij iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov, oblikovanih v letu 1997 in sicer od prihodkov od prodaje posameznih enot poslovno-stanovanjskega objekta (PSO), od katerih je kupec tudi že plačal davek na promet nepremičnin. Tožnik je 1. 8. 1997 dele PSO izročil kupcem, ko je zanje tudi pridobil uporabno dovoljenje. Tako tožnik ni bil več lastnik teh enot PSO in jih tudi ni imel v posesti. Tožnik je knjižil prejete račune podizvajalcev v breme dolgoročnih rezervacij, ki jih je oblikoval leta 1997. Sistem DDV pa se je začel uporabljati šele s 1. 7. 1999. Na dobave, ki so bile opravljene in zaračunane leta 1997 pa se prehodne določbe 71. člena ZDDV ne nanašajo. Do zmanjšanja davčne osnove iz naslova predplačil po tretjem odstavku 71. člena ZDDV bi prišlo v primeru, če bi bile dobave enot PSO opravljene po 1. 7. 1999. V predmetni zadevi pa so bile dobave izvedene in zaračunane v letu 1997. Tako niso bili izpolnjen pogoji iz 40. členu ZDDV za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva - obrazložitev odločbe
Obrazložitev izpodbijane odločbe je pomanjkljiva, ker iz nje ni razvidno, zakaj tožnikovi podatki v vlogi niso zadostovali za odločitev o namenitvi sredstev.
ZEN člen 26, 29, 29/2, 30, 30/1, 30/2, 35, 37, 40, 40/3. ZUP člen 214.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka o poteku meje - izrek odločbe
Prvostopenjski organ je sledeč 37. členu ZEN razpisal ustno obravnavo, na kateri je poleg poteka dosedanjega postopka udeležencem postopka (tudi tožniku) pokazal skico elaborata ter hkrati pojasnil, kateri podatki so bili uporabljeni za določitev predlagane meje. Tožnik zato ne more z uspehom uveljavljati neseznanitve z vsebino elaborata, ne glede na to, da mu (kot sam zatrjuje) ni bil nikoli vročen, hkrati pa sam še navaja, da vsebuje le tehnične skice z izmerami, iz česar bi se dalo sklepati, da je z njegovo vsebino seznanjen.
Izpodbijana odločba vsebuje vse predpisane sestavine, kot to določa ZEN, saj so v njenem izreku navedene parcela, katere meja se evidentira kot urejena, in sosednje parcele, priložen pa je tudi grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami, njena obrazložitev pa vsebuje vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP v 214. členu.
Tožnik je po tem, ko je (sicer) vložil predlog za ureditev meje pri Okrajnem sodišču v Trebnjem, predlog umaknil in je sodišče postopek ustavilo, to pa pomeni, da se kot urejena meja evidentira predlagana meja.
denacionalizacija - ovira za vrnitev nepremičnine v naravi - odškodnina
Ob nesporni ugotovitvi, da na delu prve nepremičnine stoji objekt – delavnica, na delu pa se nahaja urejeno dvorišče, ter, da je druga nepremičnina v naravi asfaltirana cesta, kar vse je bilo ugotovljeno na ogledu na kraju samem, obravnavanih zemljišč, ni možno vrniti v naravi, ker so pozidana. Pri tem ni pomembno, da je do pozidanosti prišlo šele po letu 1991, saj se po ustaljeni upravnosodni praksi pri odločanju o obliki denacionalizacije upošteva stanje nepremičnine v času vračanja.
ZUP člen 80. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 8, 8/4, 33, 33/7, 50, 53, 53/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - dejanska raba - prijavljena površina - namerna kršitev
Smisel kontrole konkretnih GERKo-ov je v tem, da se na kraju samem ugotovi, ali se dejanska raba ujema s prijavljeno rabo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5. ZIZ člen 287. Pravilnik o strokovnem izobraževanju ter programu, pogojih in načinu opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev člen 15.
izvršitelj - preizkus znanja - čas za pripravo na preizkus znanja - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - škodljive posledice za tožnika - pomembno pravno vprašanje - zavrženje tožbe
Iz 15. člena Pravilnika o strokovnem izobraževanju ter programu, pogojih in načinu opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev izhaja, da se odločba, s katero ministrstvo izvršitelju naloži preizkus znanja, pošlje izvršitelju najmanj tri mesece pred iztekom roka iz 287. člena ZIZ. V konkretnem primeru je sporno spoštovanje tega roka ter s tem povezano vprašanje ustreznosti časa, ki ga je imel tožnik za pripravo na preizkus. Iz odgovora tožene stranke in listin, ki so v spisih, pa nesporno izhaja, da je tožnik pristopil k izpitu in ga v roku iz odločbe tudi opravil. Očitno je torej, da izpodbijana odločba zanj nima škodljivih posledic. Ker tudi ni videti, da bi se v konkretnem primeru postavljalo oziroma reševalo pomembno pravno vprašanje, je sodišče tožbo zavrglo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZDen člen 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-4. ZLNDL člen 5. ZGJS člen 69, 69/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninsko preoblikovanje gospodarske družbe - javna služba - ovire za vračilo v naravi
Po presoji sodišča v zadevi ni podana ovira za vračilo spornih parcel v naravi po tretjem odstavku 16. člena ZDen, saj drugotožnica nesporno ni civilna pravna oseba. Ne ZGJS in ne kakšen drug zakon namreč ni predpisal, da morajo upravičenci oziroma vlagatelji zahtev za denacionalizacijo, ki so vložene proti javnim podjetjem, ki opravljajo gospodarske javne službe, kot zavezancem zavarovati svoje zahteve za vračilo nepremičnin.
Hramba, distribucija in prodaja utekočinjenega naftnega plina ni gospodarska javna služba.
Samo dejstvo, da pod površjem spornih dveh parcel poteka glavni plinovod in glavni vročevod, ni ovira za vračilo v naravi.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - posebna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč za postopek pred mednarodnim sodiščem - vložitev pritožbe zoper sklep Ustavnega sodišča na Evropsko sodišče za človekove pravice - pogoj izčrpanja notranjih pravnih sredstev
Ker vsa notranja pravna sredstva niso bila izčrpana, ob upoštevanju prvega odstavka 35. člena EKČP niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka pred mednarodnim sodiščem. Glede na določbo petega odstavka 24. člena ZBPP je bila zato prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predpostavke odškodninske odgovornosti
Ker v zadevi ni izkazana podlaga za oceno o protipravnosti ravnanja B. d.o.o., niti ni izkazana vzročna zveza med zatrjevano škodo in bivalnimi razmerami tožnika, niso podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Ta ugotovitev pomeni, da odškodninska tožba nima verjetnih izgledov za uspeh, torej prosilec ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena ZBPP.
ukrep inšpektorja za notranje zadeve - zasebno varovanje - prepoved opravljanja storitve zasebnega varovanja
Upravni organ je izpodbijani inšpekcijski ukrep izrekel na podlagi ugotovitev, da tožnik ni zaposlen pri imetniku licence za varovanje ljudi in premoženja, in da je brez predpisane usposobljenosti, službene izkaznice in delovne obleke opravljal preverjanje oziroma dopuščanje vstopov in izstopov posameznikov in njihovih prevoznih sredstev v varovane prostore z dvigom in spustom zapornice ter ugotavljanjem identitete (kar so dela varnostnika) na recepciji pravne osebe.
ZDen člen 1, 2, 2/1, 2/2, 32, 32/2. ZV-1 člen 10, 10/4, 17, 17/1, 18. Pravilnik o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru člen 2, 3, 7.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - grajeno javno dobro - ribnik
Nepremičnina s parc. št. 379/6 po sedanjem stanju ni identična s podržavljeno nepremičnino s parc. št. 379/2 oziroma njenim delom, ki predstavlja parc. št. 379/6. Kot izhaja iz aktov o podržavljenju, je bil namen podržavljenja nepremičnine izkoriščanje gline; ta namen je bil tudi realiziran. Že z odstranitvijo lesne mase, odpiranjem nahajališča gline in njenim izkopavanjem je bilo poseženo v substanco parcele. Po prenehanju izkoriščanja te mineralne surovine zemljišče ni bilo sanirano in na njem ponovno vzpostavljena katastrska kultura, kakršno je imelo zemljišče ob podržavljenju (gozd), ker ga je zalila voda. Parcela je s to spremembo pridobila takšne lastnosti, da je bila glede na druge primerljive dele narave določena za naravno vrednoto. Po dejanski rabi zemljišč je parc. št. 379/6 sedaj vodno zemljišče, po določbah ZV-1 pa se kot ribnik uvršča med stoječe vode. Zemljišče ima lastnosti grajenega vodnega javnega dobra, čeprav zaradi neizdaje odločbe takega statusa formalno nima. Po presoji sodišča je tako sedaj druga stvar, kot je bila ob podržavljenju; drugačna je po stanju v naravi, ima drugačne lastnosti, drugačna je njena dejanska raba, s tem pa je podvržena tudi drugačnemu gospodarskemu in drugemu pravnemu režimu.
Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske člen 16, 16/1, 16/3.
pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske - odložitev usposabljanja - pogoji za odložitev usposabljanja - nega matere
Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na hudo bolezen tožnikove matere, kot razlog za odložitev usposabljanja, glede na to, da v tem primeru ne gre za naravno ali drugo nesrečo (gre za nego bolne matere), ki jo kot določno navedeni razlog za odložitev usposabljanja opredeljuje prvi odstavek 16. člena Uredbe o pogodbenemu opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske.
obnova upravnega postopka - stroški postopka - uspeh v postopku
Obnova upravnega postopka je izredno pravno sredstvo, ki se začne po uradni dolžnosti ali na vlogo predlagatelja (kot v obravnavanem primeru), uspeh glede obnove pa se meri glede na uspeh v zvezi z dovolitvijo obnove in odločitvijo v obnovljenem postopku. Predlagatelja obnove v tem postopku glede na navedeno nista uspela, zato bi bilo treba odločitev o stroških postopka opreti tudi na določbo prvega odstavka 114. člena ZUP.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa za prekršek - zahteva za sodno varstvo
Obravnavani izvršilni postopek je bil začet na podlagi osmega odstavka 57. člena ZP-1, po katerem prekrškovni organ tudi v primeru, ko globa in stroški postopka niso plačani po pravnomočnosti sklepa oziroma sodbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ravna enako, kot če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in ne vloži zahteve za sodno varstvo. To pa po presoji sodišča pomeni, da se pri izvršbi upošteva v plačilnem nalogu navedena (celotna) denarna kazen, za izvršbo katere je pristojen davčni organ, in (morebitni) že plačani zneski.