Sprejemniku ponudbe ni potrebno, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice, kot jo določa 23. člen ZKZ. Upravni organ je zato pravilno v postopku, sproženem na podlagi vloge tožnika za odobritev pravnega posla, preveril ali je bila pogodba sklenjena s predkupnim upravičencem z najvišjim vrstnim redom.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Tožnica je imela možnost, da svojo izjavo poda, torej da zadosti pozivu v roku, ki je bil dan, torej z aktivnostjo, za katero ni potrebna izobrazba. Dejstvo, da je bila tožnica pisno pozvana na dopolnitev, pomeni, da je bilo zadoščeno določbi 67. člena ZUP, posledično pa njena vloga pravilno zavržena.
dohodnina - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - obnova postopka - obnovitveni razlog - novo dejstvo
Posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, ki jo tožeča stranka skuša uveljaviti v obnovljenem postopku na podlagi spremembe sporazuma davčnih zavezancev o tem, kdo izmed njiju bo uveljavljal to olajšavo, je po zakonu dopustno uveljavljati najkasneje v pritožbi. Kasnejša sprememba izjave volje, ki je bila izražena pred dokončnostjo odločbe v davčnem postopku, ni razlog, ki bi v skladu z zakonom dovoljeval obnovo.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje
Tožnik se ne more z uspehom sklicevati na okoliščino, da naj bi izjavo o soglasju s potekom meje, kot je bila zamejničena na mejni obravnavi, v zapisniku mejne obravnave, podpisal pod grožnjami in prisilo. Napak volje (grožnja, zmota) pri izjavljanju o poteku predlagane meje namreč po določbi tretjega odstavka 36. člena ZEN ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavljajo v pravdnem postopku.
denacionalizacija - ovira za vrnitev nepremičnine v naravi - odškodnina
Ob nesporni ugotovitvi, da na delu prve nepremičnine stoji objekt – delavnica, na delu pa se nahaja urejeno dvorišče, ter, da je druga nepremičnina v naravi asfaltirana cesta, kar vse je bilo ugotovljeno na ogledu na kraju samem, obravnavanih zemljišč, ni možno vrniti v naravi, ker so pozidana. Pri tem ni pomembno, da je do pozidanosti prišlo šele po letu 1991, saj se po ustaljeni upravnosodni praksi pri odločanju o obliki denacionalizacije upošteva stanje nepremičnine v času vračanja.
ZEN člen 26, 29, 29/2, 30, 30/1, 30/2, 35, 37, 40, 40/3. ZUP člen 214.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka o poteku meje - izrek odločbe
Prvostopenjski organ je sledeč 37. členu ZEN razpisal ustno obravnavo, na kateri je poleg poteka dosedanjega postopka udeležencem postopka (tudi tožniku) pokazal skico elaborata ter hkrati pojasnil, kateri podatki so bili uporabljeni za določitev predlagane meje. Tožnik zato ne more z uspehom uveljavljati neseznanitve z vsebino elaborata, ne glede na to, da mu (kot sam zatrjuje) ni bil nikoli vročen, hkrati pa sam še navaja, da vsebuje le tehnične skice z izmerami, iz česar bi se dalo sklepati, da je z njegovo vsebino seznanjen.
Izpodbijana odločba vsebuje vse predpisane sestavine, kot to določa ZEN, saj so v njenem izreku navedene parcela, katere meja se evidentira kot urejena, in sosednje parcele, priložen pa je tudi grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami, njena obrazložitev pa vsebuje vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP v 214. členu.
Tožnik je po tem, ko je (sicer) vložil predlog za ureditev meje pri Okrajnem sodišču v Trebnjem, predlog umaknil in je sodišče postopek ustavilo, to pa pomeni, da se kot urejena meja evidentira predlagana meja.
ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 32, 32/2. ZV-1 člen 10, 10/4, 17, 17/1. ZEN člen 23, 23/1. Pravilnik o določitvi in varstvu varovanih vrednot identifikacijska številka 3743.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ribnik - grajeno javno dobro - ovire za vračilo v naravi
Sodišče se strinja z upravnim organom, da sedanja parc. št. 379/6 ni identična s podržavljeno parc. št. 379/2 oziroma njenim delom, ki predstavlja parc. št. 379/6. Kot izhaja iz aktov o podržavljenju, je bil namen podržavljenja izkoriščanje gline; ta namen je bil tudi realiziran. Že z odstranitvijo lesne mase, odpiranjem nahajališča gline in njenim izkopavanjem je bilo poseženo v substanco parcele. Po prenehanju izkoriščanja te mineralne surovine zemljišče ni bilo sanirano in na njem ponovno vzpostavljena katastrska kultura, kakršno je imelo zemljišče ob podržavljenju (gozd), ker ga je zalila voda. Parcela je s to spremembo in kasnejšo preureditvijo pridobila takšne lastnosti, da je bila glede na druge primerljive dele narave določena za naravno vrednoto. Sodišče pa se strinja tudi z mnenjem drugostopenjskega upravnega organa, da ima predmetna nepremičnina lastnosti grajenega vodnega javnega dobra, čeprav zaradi neizdaje odločbe takega statusa formalno nima. Navedena parcela je sedaj drugačna zvrst premoženja, kot je bila ob podržavljenju; bistveno drugačna je njena dejanska raba, s tem pa je podvržena tudi drugačnemu gospodarskemu in drugemu pravnemu režimu. Glede na navedeno je upravni organ lahko štel, da ne gre več za isto stvar, kot je bila podržavljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predpostavke odškodninske odgovornosti
Ker v zadevi ni izkazana podlaga za oceno o protipravnosti ravnanja B. d.o.o., niti ni izkazana vzročna zveza med zatrjevano škodo in bivalnimi razmerami tožnika, niso podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Ta ugotovitev pomeni, da odškodninska tožba nima verjetnih izgledov za uspeh, torej prosilec ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena ZBPP.
V konkretnem primeru gre za posle, katerih namen je bil pridobitev davčne ugodnosti oz. utaja davka. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je bil namen poslov pridobitev davčnih ugodnosti, tožnik pa je vedel oz. moral vedeti, da sodeluje pri sumljivih transakcijah. Tožnik mora za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV razpolagati z računom, ki vsebuje vse, z zakonom predpisane elemente. Tožnik pa razen spornih računov davčnemu organu ni predložil drugih listin.
Tožnica je v letu 2005 z vstopom v izvajanje ukrepa SKOP-S50 na površini 1,88 ha sprejela obveznost izvajanja navedenega ukrepa na teh površinah. V letu 2006 prijavljena površina je dovoljeno zmanjšanje (za največ 5 %) presegla, pri čemer drugostopenjski organ v pritožbenem postopku utemeljeno ni upošteval tožničinih ugovorov, da je do zmanjšanja površine prišlo zaradi uskladitve podatkov s dejanskim obdelovanjem površin. Te podatke (koliko površin je v kmetijski rabi), bi morala namreč tožnica upoštevati že ob prijavi za izvajanje ukrepa v letu 2005.
Izvedbena Uredba sveta (EU) št. 1306/2011 o razjasnitvi področja uporabe protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo (ES) št. 261/2008 na uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske člen 1, 2.
Dne 15. 12. 2011 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 1306/2011 z dne 12. decembra 2011, ki je stopila v veljavo 16. decembra 2011. Citirana Izvedbena Uredba se nanaša na razjasnitev področja uporabe protidampinških dajatev, uvedenih z Uredbo na uvoz nekaterih kompresorjev s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se mora uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
Tožnikov ugovor, da so bili mini kompresorji nepravilno uvrščeni v KNCT in TARIC kodo, je utemeljen. Lastnosti, ki naj bi jih imeli tožnikovi izdelki, po mnenju sodišča niso popolno ugotovljeni, saj prvostopenjski organ ni ugotavljal relevantnih okoliščin. Na podlagi navedenega je sodišče ugotovilo, da je bilo v konkretni zadevi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično nepravilno uporabljeno materialno pravo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - časovna veljavnost odvetniške tarife
Odvetnik, ki je bil z odločbo pristojnega organa za BPP določen za izvajanje pravnega svetovanja in zastopanja za opravljanje pravne pomoči, je upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljanim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene BPP. Tožena stranka je pravilno uporabila določbo 36. člena ZOdvT, saj gre v predmetni zadevi za odvetniško družbo z odvetnikom, ki je bil prosilki za BPP dodeljen z odločbo o BPP.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa za prekršek - zahteva za sodno varstvo
Obravnavani izvršilni postopek je bil začet na podlagi osmega odstavka 57. člena ZP-1, po katerem prekrškovni organ tudi v primeru, ko globa in stroški postopka niso plačani po pravnomočnosti sklepa oziroma sodbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ravna enako, kot če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in ne vloži zahteve za sodno varstvo. To pa po presoji sodišča pomeni, da se pri izvršbi upošteva v plačilnem nalogu navedena (celotna) denarna kazen, za izvršbo katere je pristojen davčni organ, in (morebitni) že plačani zneski.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - posebna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč za postopek pred mednarodnim sodiščem - vložitev pritožbe zoper sklep Ustavnega sodišča na Evropsko sodišče za človekove pravice - pogoj izčrpanja notranjih pravnih sredstev
Ker vsa notranja pravna sredstva niso bila izčrpana, ob upoštevanju prvega odstavka 35. člena EKČP niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka pred mednarodnim sodiščem. Glede na določbo petega odstavka 24. člena ZBPP je bila zato prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnjena.
ZUP člen 80. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 8, 8/4, 33, 33/7, 50, 53, 53/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - dejanska raba - prijavljena površina - namerna kršitev
Smisel kontrole konkretnih GERKo-ov je v tem, da se na kraju samem ugotovi, ali se dejanska raba ujema s prijavljeno rabo.
ZUreP-1 člen 108, 108/1, 108/2, 108/3. EZ člen 59.
ugasnitev in izbris hipoteke - javna korist - načelo sorazmernosti - stranka v postopku
Na sporni parceli je zgrajena merilno reducirna postaja, ki je po določbah EZ objekt gospodarske javne infrastrukture, hipoteka, ustanovljena na tej parceli, pa predstavlja le manjši del zavarovanja v višini 3,0165 %. Glede na te ugotovitve je prvostopenjski upravni organ pravilno zaključil, da je ugasnitev pravic (hipoteke) nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo.
Namen pritegnitve imetnika pravic iz prvega odstavka 108. člena ZUreP-1 je v tem, da ima v postopku možnost zaščite svojega pravnega položaja, zato sodišče ugotavlja, da njegovega položaja, kot položaja hipotekarnega upnika, v tem postopku razlastitvena zavezanca (tožnika v tem upravnem sporu), ne moreta ščititi, toliko bolj, ker ne zatrjujeta, da se njun položaj (kot zavezancev za plačilo dolga) zaradi izpodbijane odločitve poslabšuje.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5. ZIZ člen 287. Pravilnik o strokovnem izobraževanju ter programu, pogojih in načinu opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev člen 15.
izvršitelj - preizkus znanja - čas za pripravo na preizkus znanja - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - škodljive posledice za tožnika - pomembno pravno vprašanje - zavrženje tožbe
Iz 15. člena Pravilnika o strokovnem izobraževanju ter programu, pogojih in načinu opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev izhaja, da se odločba, s katero ministrstvo izvršitelju naloži preizkus znanja, pošlje izvršitelju najmanj tri mesece pred iztekom roka iz 287. člena ZIZ. V konkretnem primeru je sporno spoštovanje tega roka ter s tem povezano vprašanje ustreznosti časa, ki ga je imel tožnik za pripravo na preizkus. Iz odgovora tožene stranke in listin, ki so v spisih, pa nesporno izhaja, da je tožnik pristopil k izpitu in ga v roku iz odločbe tudi opravil. Očitno je torej, da izpodbijana odločba zanj nima škodljivih posledic. Ker tudi ni videti, da bi se v konkretnem primeru postavljalo oziroma reševalo pomembno pravno vprašanje, je sodišče tožbo zavrglo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Pristojni organ je že z odločbo z dne 22. 11. 2010 ugotovil, da je bila nujna brezplačna pravna pomoč tožniku odobrena neupravičeno. Z izpodbijano odločbo se tako odloča le še o višini in načinu vračila prejete pravne pomoči, temu pa tožnik niti ne nasprotuje.
DDV - dodatna odmera DDV - neupravičeno uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV - pogodbena kazen
V konkretnem primeru je tožnik neupravičeno uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV. Ni namreč dokazal, da je kot prejemnik blaga po navedenih računih te uporabil za namene opravljanja dejavnosti, od katerih se plačuje DDV. Prejete račune je knjižil v breme dolgoročnih rezervacij iz naslova dolgoročno odloženih prihodkov, oblikovanih v letu 1997 in sicer od prihodkov od prodaje posameznih enot poslovno-stanovanjskega objekta (PSO), od katerih je kupec tudi že plačal davek na promet nepremičnin. Tožnik je 1. 8. 1997 dele PSO izročil kupcem, ko je zanje tudi pridobil uporabno dovoljenje. Tako tožnik ni bil več lastnik teh enot PSO in jih tudi ni imel v posesti. Tožnik je knjižil prejete račune podizvajalcev v breme dolgoročnih rezervacij, ki jih je oblikoval leta 1997. Sistem DDV pa se je začel uporabljati šele s 1. 7. 1999. Na dobave, ki so bile opravljene in zaračunane leta 1997 pa se prehodne določbe 71. člena ZDDV ne nanašajo. Do zmanjšanja davčne osnove iz naslova predplačil po tretjem odstavku 71. člena ZDDV bi prišlo v primeru, če bi bile dobave enot PSO opravljene po 1. 7. 1999. V predmetni zadevi pa so bile dobave izvedene in zaračunane v letu 1997. Tako niso bili izpolnjen pogoji iz 40. členu ZDDV za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 68/6, 77, 95. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno prošnjo - izvor premoženja - ocena davčne osnove - ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - dokazovanje - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil upravnega postopka - obračun obresti
Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.
Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP gre le v primeru, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o tistih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.
Obračun obresti sledi (v pogledu zapadlosti v plačilo) vrsti oziroma naravi dohodka, ki se sicer praviloma kot (drugi) dohodek vključuje v osnovo za odmero dohodnine in za katerega je rok plačila davka v smislu 95. člena ZDavP-2 potekel 30. dan od dneva vročitve odmerne odločbe, s katero se je tožeči stranki odmerila dohodnina od napovedanih obdavčljivih dohodkov. Res je sicer, da se davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 odmeri s posebno odločbo. Vendar to še ne pomeni, da gre za poseben davek, ki ne sodi v dohodnino. Gre le za odmero davka v posebnem primeru in s tem za poseben način davčne odmere, ki pa na (drugačno) opredelitev dohodka in njegovo obdavčitev v ostalem ne vpliva.