davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa za prekršek - zahteva za sodno varstvo
Obravnavani izvršilni postopek je bil začet na podlagi osmega odstavka 57. člena ZP-1, po katerem prekrškovni organ tudi v primeru, ko globa in stroški postopka niso plačani po pravnomočnosti sklepa oziroma sodbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ravna enako, kot če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in ne vloži zahteve za sodno varstvo. To pa po presoji sodišča pomeni, da se pri izvršbi upošteva v plačilnem nalogu navedena (celotna) denarna kazen, za izvršbo katere je pristojen davčni organ, in (morebitni) že plačani zneski.
ZDavP-2 člen 68, 68/5, 68/6, 77, 95. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno prošnjo - izvor premoženja - ocena davčne osnove - ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - dokazovanje - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil upravnega postopka - obračun obresti
Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.
Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP gre le v primeru, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o tistih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.
Obračun obresti sledi (v pogledu zapadlosti v plačilo) vrsti oziroma naravi dohodka, ki se sicer praviloma kot (drugi) dohodek vključuje v osnovo za odmero dohodnine in za katerega je rok plačila davka v smislu 95. člena ZDavP-2 potekel 30. dan od dneva vročitve odmerne odločbe, s katero se je tožeči stranki odmerila dohodnina od napovedanih obdavčljivih dohodkov. Res je sicer, da se davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 odmeri s posebno odločbo. Vendar to še ne pomeni, da gre za poseben davek, ki ne sodi v dohodnino. Gre le za odmero davka v posebnem primeru in s tem za poseben način davčne odmere, ki pa na (drugačno) opredelitev dohodka in njegovo obdavčitev v ostalem ne vpliva.
obnova upravnega postopka - stroški postopka - uspeh v postopku
Obnova upravnega postopka je izredno pravno sredstvo, ki se začne po uradni dolžnosti ali na vlogo predlagatelja (kot v obravnavanem primeru), uspeh glede obnove pa se meri glede na uspeh v zvezi z dovolitvijo obnove in odločitvijo v obnovljenem postopku. Predlagatelja obnove v tem postopku glede na navedeno nista uspela, zato bi bilo treba odločitev o stroških postopka opreti tudi na določbo prvega odstavka 114. člena ZUP.
ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 32, 32/2. ZV-1 člen 10, 10/4, 17, 17/1. ZEN člen 23, 23/1. Pravilnik o določitvi in varstvu varovanih vrednot identifikacijska številka 3743.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ribnik - grajeno javno dobro - ovire za vračilo v naravi
Sodišče se strinja z upravnim organom, da sedanja parc. št. 379/6 ni identična s podržavljeno parc. št. 379/2 oziroma njenim delom, ki predstavlja parc. št. 379/6. Kot izhaja iz aktov o podržavljenju, je bil namen podržavljenja izkoriščanje gline; ta namen je bil tudi realiziran. Že z odstranitvijo lesne mase, odpiranjem nahajališča gline in njenim izkopavanjem je bilo poseženo v substanco parcele. Po prenehanju izkoriščanja te mineralne surovine zemljišče ni bilo sanirano in na njem ponovno vzpostavljena katastrska kultura, kakršno je imelo zemljišče ob podržavljenju (gozd), ker ga je zalila voda. Parcela je s to spremembo in kasnejšo preureditvijo pridobila takšne lastnosti, da je bila glede na druge primerljive dele narave določena za naravno vrednoto. Sodišče pa se strinja tudi z mnenjem drugostopenjskega upravnega organa, da ima predmetna nepremičnina lastnosti grajenega vodnega javnega dobra, čeprav zaradi neizdaje odločbe takega statusa formalno nima. Navedena parcela je sedaj drugačna zvrst premoženja, kot je bila ob podržavljenju; bistveno drugačna je njena dejanska raba, s tem pa je podvržena tudi drugačnemu gospodarskemu in drugemu pravnemu režimu. Glede na navedeno je upravni organ lahko štel, da ne gre več za isto stvar, kot je bila podržavljena.
ZUP člen 80. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 8, 8/4, 33, 33/7, 50, 53, 53/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - dejanska raba - prijavljena površina - namerna kršitev
Smisel kontrole konkretnih GERKo-ov je v tem, da se na kraju samem ugotovi, ali se dejanska raba ujema s prijavljeno rabo.
ZUreP-1 člen 108, 108/1, 108/2, 108/3. EZ člen 59.
ugasnitev in izbris hipoteke - javna korist - načelo sorazmernosti - stranka v postopku
Na sporni parceli je zgrajena merilno reducirna postaja, ki je po določbah EZ objekt gospodarske javne infrastrukture, hipoteka, ustanovljena na tej parceli, pa predstavlja le manjši del zavarovanja v višini 3,0165 %. Glede na te ugotovitve je prvostopenjski upravni organ pravilno zaključil, da je ugasnitev pravic (hipoteke) nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo.
Namen pritegnitve imetnika pravic iz prvega odstavka 108. člena ZUreP-1 je v tem, da ima v postopku možnost zaščite svojega pravnega položaja, zato sodišče ugotavlja, da njegovega položaja, kot položaja hipotekarnega upnika, v tem postopku razlastitvena zavezanca (tožnika v tem upravnem sporu), ne moreta ščititi, toliko bolj, ker ne zatrjujeta, da se njun položaj (kot zavezancev za plačilo dolga) zaradi izpodbijane odločitve poslabšuje.
ukrep inšpektorja za notranje zadeve - zasebno varovanje - prepoved opravljanja storitve zasebnega varovanja
Upravni organ je izpodbijani inšpekcijski ukrep izrekel na podlagi ugotovitev, da tožnik ni zaposlen pri imetniku licence za varovanje ljudi in premoženja, in da je brez predpisane usposobljenosti, službene izkaznice in delovne obleke opravljal preverjanje oziroma dopuščanje vstopov in izstopov posameznikov in njihovih prevoznih sredstev v varovane prostore z dvigom in spustom zapornice ter ugotavljanjem identitete (kar so dela varnostnika) na recepciji pravne osebe.
denacionalizacija - ovira za vrnitev nepremičnine v naravi - odškodnina
Ob nesporni ugotovitvi, da na delu prve nepremičnine stoji objekt – delavnica, na delu pa se nahaja urejeno dvorišče, ter, da je druga nepremičnina v naravi asfaltirana cesta, kar vse je bilo ugotovljeno na ogledu na kraju samem, obravnavanih zemljišč, ni možno vrniti v naravi, ker so pozidana. Pri tem ni pomembno, da je do pozidanosti prišlo šele po letu 1991, saj se po ustaljeni upravnosodni praksi pri odločanju o obliki denacionalizacije upošteva stanje nepremičnine v času vračanja.
ZDen člen 16, 16/3, 19, 19/1, 19/1-2, 19/1-4. ZLNDL člen 5. ZGJS člen 69, 69/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninsko preoblikovanje gospodarske družbe - javna služba - ovire za vračilo v naravi
Po presoji sodišča v zadevi ni podana ovira za vračilo spornih parcel v naravi po tretjem odstavku 16. člena ZDen, saj drugotožnica nesporno ni civilna pravna oseba. Ne ZGJS in ne kakšen drug zakon namreč ni predpisal, da morajo upravičenci oziroma vlagatelji zahtev za denacionalizacijo, ki so vložene proti javnim podjetjem, ki opravljajo gospodarske javne službe, kot zavezancem zavarovati svoje zahteve za vračilo nepremičnin.
Hramba, distribucija in prodaja utekočinjenega naftnega plina ni gospodarska javna služba.
Samo dejstvo, da pod površjem spornih dveh parcel poteka glavni plinovod in glavni vročevod, ni ovira za vračilo v naravi.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - strokovno mnenje komisije - načelo zaslišanja stranke
Ker ZNB nima določb o možnosti staršev, da se pred izdajo odločbe seznanijo z vsebino mnenja Komisije za cepljenje in o njej izrečejo, je treba v teh postopkih subsidiarno uporabiti določbe ZUP.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obrazložitev odločbe - sprememba odločbe v škodo pritožnika - reformatio in peius
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče zaključiti, na podlagi katerih podatkov je bilo zemljišče predmetne parcele uvrščeno v posamezno območje komunalne opreme, kot je opredeljeno v drugem odstavku 7. člena Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Občino Piran. Tako pomanjkljivo obrazložena odločba pa onemogoča kontrolo, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis.
V upravnem postopku, v katerem mora organ varovati tudi javno korist, je zaradi varstva teh koristi sicer mogoče spremeniti odločbo prve stopnje v škodo pritožnika, vendar le iz razlogov, ki jih določa drugi odstavek 253. člena ZUP. Iz upravnega spisa in obrazložitve izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi bil podan kateri izmed zakonsko določenih razlogov.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana - območje in čas oboroženih spopadov
Zakonsko dikcijo „območje in čas oboroženih spopadov“ iz točke d) 7. alineje 2. člena ZVV je po že ustaljeni upravno sodni praksi mogoče razlagati le tako, da se status vojnega veterana prizna le tistim aktivnim udeležencem obrambnih aktivnosti, ki so se pri opravljanju v zakonu določenih nalog nahajali na območju, kjer in ko se je oboroženi spopad dejansko odvijal.
ZUP člen 67, 67/2. ZGos člen 12, 12/1, 12/3. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 11, 12, 13. Odlok o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov v Občini Piran člen 3, 3-4, 5, 5/2.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas - pogoji za izdajo soglasja - izkazanost najemnega razmerja - zavrženje vloge
Tožena stranka je vlogo za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času neutemeljeno zavrgla kot nepopolno. Glede na določbe Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost in občinskega odloka namreč ni upravičena in dolžna ugotavljati lastništva oziroma najemnega razmerja prostorov gostinskega obrata, saj spada to dejstvo v zasebnopravno sfero stranke.
Že iz samih določb ZFPPIPP izhaja, da je pogoj za uvedbo osebnega stečaja obstoj premoženja, ki predstavlja stečajno maso. Postopek za odpust obveznosti stečajnega dolžnika pa se lahko izvede le znotraj uvedenega postopka osebnega stečaja, zato dejstva, ki se nanašajo na odpust obveznosti stečajnemu dolžniku in določitev preizkusne dobe, na samo uvedbo osebnega stečaja ne morejo vplivati.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obrazložitev odločbe
Sodišče je tožbi ugodilo, saj v obrazložitvi izpodbijanega sklepa niso navedeni razlogi, zaradi katerih ni bilo v celoti ugodeno predloženemu stroškovniku tožeče stranke.
ZUP člen 214. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 člen 11. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 225.
V odgovoru na tožbo je sicer tožena stranka pojasnila razloge za svojo odločitev in pravne podlage, na podlagi katerih je odločila v zadevi, vendar bi morala biti tožeča stranka s tem seznanjena že pri izdaji upravnega akta, saj sicer ne more učinkovito uveljavljati pravnega varstva, v konkretnem primeru zahtevka za preveritev utemeljenosti sklepa. Sklep mora biti obrazložen do tolikšne mere, da je tožeči stranki zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, to pa je lahko zagotovljeno le, če ima obrazložitev izpodbijanega akta vsebino, določeno v 214. členu ZUP.
ZKC člen 8, 9, 17. Uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev člen 1, 1/2.
ukrep tržnega inšpektorja - kontrola cen - cene komunalnih storitev - datum določitve cene
Ob nespornem dejstvu, da so bile storitve v konkretnem primeru do 31. 8. 2010 obračunane po nižji ceni, kot je bila določena cena zanje od 1. 9. 2010 dalje, se sodišče strinja s stališčem tožene stranke, da je bila cena, po kateri je tožeča stranka obračunala storitve od 1. 9. 2010 dalje, v nasprotju z Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev, po kateri so določene kot najvišje cene, cene določene na dan 28. 8. 2010.
Zaradi samega namena ZKC je potrebno ukrep, določen v zgornji Uredbi, razlagati tako, da se kot najvišjo ceno uporabi ceno, po kateri je bila komunalna storitev, opravljena na dan 28. 8. 2010, dejansko obračunana.
Iz pogojev javnega razpisa izhaja, da je dopolnjevanje vlog namenjeno zagotovitvi morebitnih manjkajočih dokumentov in obrazcev, ki bodo izkazovali izpolnjevanje pogojev ob izteku roka za oddajo vloge na razpis. Ob upoštevanju navedenega določila je odločitev tožene stranke, da ne upošteva aneksa k konzorcijski pogodbi, ki je bil sklenjen po oddaji vloge na javni razpis in po izteku roka za oddajo vloge na javni razpis, pravilna. Če bi strokovna komisija navedeni aneks obravnavala, bi s tem neupravičeno podaljšala rok samo enemu prijavitelju, kar bi bilo nepošteno do ostalih prijaviteljev, ki so pravočasno oddali vloge in so izpolnjevale vse zahteve javnega razpisa. Iz tega tudi sledi, da z navedenim aneksom ni mogoče odpraviti ugotovljenega neskladja vloge z javnim razpisom.
Obveznost plačila komunalnega prispevka nastane na podlagi odločbe o njegovi odmeri in ne z začetkom postopka odmere. To pomeni, da okoliščina, da je tožnik zoper prvo odločitev o odmeri komunalnega prispevka uporabil pravna sredstva in z njimi uspel, ne pomeni, da je treba uporabiti pravo, ki v času odločanja ne velja več.
SZS (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča člen 11.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - nezakonitost občinskega odloka o odmeri nadomestila - večkratnik izračunanega nadomestila
Določba Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča o odmeri 300% nadomestila pri nezazidanih stavbnih zemljiščih, ki niti ni uvrščena med določbe o računanju višine NUSZ, ampak med prehodne določbe, ne predstavlja izpeljave katerega od zakonskih kriterijev za izračun višine nadomestila.
Lega stavbnega zemljišča pa je eno od zakonsko dopustnih meril, ki se upoštevajo pri določanju NUSZ, zato različno obravnavanje lastnikov v odvisnosti od lege njihovih zemljišč in posledično uvrstitvijo v enega od območij, kjer se plačuje nadomestilo, ne pomeni posega v pravico do enakosti pred zakonom.