tožba za razveljavitev sodne poravnave - zavrženje tožbe za razveljavitev sodne poravnave - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave - začetek teka roka za vložitev tožbe - subjektivni rok za tožbo - dokazovanje pravočasnosti - prejem sodnega pisanja - vročanje sodnih pisanj - nadomestna vročitev - nepravilno izpolnjena vročilnica
V skladu z določbo petega odstavka 149. člena ZPP mora vročevalec, če je bilo pisanje vročeno komu drugemu, ne pa tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, na vročilnici navesti njuno medsebojno razmerje.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Po določbi 75. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
javno naročanje - izvedba javnega naročila - izvedba javnega naročila s podizvajalci - podizvajalska pogodba - podjemnikove obveznosti - začasna situacija - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu - neposredno plačilo podizvajalcu
Da lahko tožena stranka plača samo 90 % vrednosti podizvajalca, ostalo pa neposredno glavnemu izvajalcu, ni pisalo niti v situaciji, taka razlaga pa je po prepričanju sodišča prve stopnje tudi v nasprotju z določbo petega odstavka 94. člena ZJN-3 in 631. člena OZ, ker iz Aneksa št. 2, ki vključuje zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo in pooblastilo izvajalca, da naročnik plača direktno podizvajalcu, ni bilo nobene omejitve glede zadržanih sredstev in da zanje ne bi veljala zahteva podizvajalca za neposredno plačilo in pooblastilo izvajalca, da naročnik plača direktno podizvajalcu. Sodišče prve stopnje je tudi zaključilo, da če je izvajalec v posamezni situaciji potrdil zadržana sredstva v višini 10 % zneska računa posameznega podizvajalca, bi morala tožeča stranka (pravilno tožena stranka, op. pritožbenega sodišča) ta znesek zadržati za podizvajalca, ne pa ga izplačati glavnemu izvajalcu A., saj je s tem kršila aneks, 631. člen OZ in 94. člen ZJN-3. Tožena stranka namreč glede na ugotovitve sodišča prve stopnje v Gradbeni pogodbi ni imela predvideno zadržanje 10 %, zato je bila dolžna celotne račune plačati neposredno tožeči stranki, saj je bila z njene strani podana zahteva za celotno plačilo in ne le 90 %.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 20a, 20a/3, 20a/5, 53, 53/2, 169.. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 360, 360/1.. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/2, 41/3, 41/4.
predčasna zapadlost terjatve - priporočena poštna pošiljka - trditveno in dokazno breme dolžnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - kršitev pravice do izjave - konkretizacija procesnih kršitev - odlog izvršbe - predlog za drugo izvršilno sredstvo - stroški odgovora na ugovor
Na kršitev pravice do izjave sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti (8. točka drugega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), zato mora stranka sama konkretizirano zatrjevati kršitev. Na pritožbene navedbe, ki ostanejo na abstraktnem nivoju, pritožbeno sodišče ni dolžno odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica je navedla le, da ji je bil odgovor na ugovor vročen tik pred izdajo obravnavanega sklepa, ne pa tudi, ali je in v čem konkretno s tem izgubila možnost vplivanja na obravnavani postopek. V izvršilnem postopku vročitev odgovora na ugovor ni predpisana, dolžnica pa tudi ni pojasnila, o čem konkretno iz navedene vloge, kar je štela za pomembno, ni imela možnosti, da bi se izjavila.
ZSPJS člen 22e, 22e/1.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 2/2.
plačilo razlike v plači - del plače iz naslova delovne uspešnosti - povečan obseg dela
Za priznanje pravice do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno le, ali je javni uslužbenec presegel pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. Pri tem pa ni bistveno, ali je do tega preseganja rezultatov dela prišlo zaradi opravljanja dela delovnega mesta, za katerega je imel javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali zaradi opravljanja dela drugih delovnih mest, ki jih je javni uslužbenec opravljal po odredbi nadrejenega. V primeru, če je javni uslužbenec dejansko opravljal delo višje vrednotenega delovnega mesta od tistega, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in pri tem ni šlo za preseganje pričakovanih rezultatov dela, je javni uslužbenec lahko upravičen do plačila po dejanskem delu.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - demenca - uradni pritožbeni preizkus
Sodišče prve stopnje je izoblikovalo ustrezno dokazno oceno, da je za skrbnico primerna hčerka B. B., saj njena težnja po namestitvi matere v DSO ni v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke, temveč je v njeno korist, sin C. C. pa tega ne prepoznava.
ZIZ člen 71, 71/2, 74, 74/6. ZPP člen 15, 163, 163/1, 365, 365/1, 365/1-3.
odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - smrt bližnjega - slabe ekonomsko socialne razmere - človekovo dostojanstvo - načelo socialne države - sprememba izpodbijane odločbe
Smrt bližnjega je izjemen dogodek, za katerega je splošno znano, da posebej močno osebno prizadene vsakogar, v obravnavani posebni zadevi pa za revnega posameznika pomeni še dodatno finančno breme zaradi dodatno nastalih stroškov v tej zvezi, kar slab socialni položaj še dodatno začasno močno poglobi.
Splošno znano je, da žalovanje ob taki izgubi potrebuje stabilen, čim manj stresen prostor in predvsem svoj čas. Spoštovanje običajnega časa žalovanja s tem, da se v pojasnjenih okoliščinah ne poglablja dolžničine stiske še z opravljanjem prisilnih dejanj izvršbe, sledi temeljni družbeni skrbi za človeka in spoštovanju dolžničinega dostojanstva.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 41. ZIZ člen 40, 40/1, 213, 215.
Postopek izvršitve sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici, ureja pravo zaprošene države članice (41. člen Bruseljske uredbe I bis), v obravnavani zadevi torej slovenski predpis (ZIZ). V istem členu je še določeno, da se sodna odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v zaprošeni državi članici, izvrši pod enakimi pogoji kot sodna odločba, izdana v zaprošeni državi članici, kar pomeni, da slovensko sodišče glede vsebine predloga za izvršbo ne sme postavljati nobenih dodatnih zahtev.
Upnik je zadostil vsem obveznim sestavinam predloga za izvršbo glede izročitve dolžnikovega avtomobila, saj ga je določno opredelil oziroma individualiziral (tudi z navedbo številke šasije) skupaj z ustreznim naslovom, kjer se nahaja (prvi odstavek 40. člena ZIZ). S tem so navedeni vsi potrebni podatki za opravo izvršbe. ZIZ ne določa nobenega dokazovanja, da je predmet, za katerega se zahteva prisilna izročitev, dejansko na v predlogu navedenem kraju. Prej nasprotno: določa alternativni način izvršbe, če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku, ne pri kom drugem (215. člen ZIZ).
prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - sklep o poplačilu - vrstni red poplačila upnikov - razdelitveni narok - izpodbijanje terjatve
Na podlagi drugega v zvezi s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ lahko dolžnik terjatev upnika izpodbija zgolj še na razdelitvenem naroku, in še to (le), če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom.
Ob pravilni ugotovitvi prvostopnega sodišča, da pritožba z dne 5. 7. 2021 zoper sodbo opr. št. V Ps 1193/2019 z dne 3. 6. 2021 nima izvirnega podpisa (pritožba tožnice z dne 5. 7. 2021), je potrebno upoštevajoč drugi odstavek 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča tožnik prvostopenjski dokazni oceni utemeljeno očita kršitev te določbe, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Kot pritožba pravilno navaja, mora biti zaključek o verodostojnosti dokaza v smislu 8. člena ZPP v zadostni meri obrazložen, da se ga lahko preizkusi. Temu standardu obrazložitve ne ustreza prvostopenjski razlog, da sodišče izpovedbi toženca verjame, ker je prepričljiv. Ni namreč pojasnjeno, zakaj ga je sodišče ocenilo za prepričljivega.
potrditev prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - pravica do glasovanja - cesija terjatve - prevzemnik terjatve
Za presojo, katere terjatve so lahko oziroma ne morejo biti predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in kateri upniki lahko oziroma ne morejo glasovati o prisilni poravnavi, je odločilno, v kakšnem razmerju do insolventnega dolžnika je prevzemnik terjatve, in ne, v kakšnem razmerju je bil odstopnik le-te. V kolikor upnik, prevzemnik terjatve, v razmerju do insolventnega dolžnika nima položaja povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaja ožje povezane osebe, zanj ne veljajo omejitve po četrtem odstavku 190. člena in 200. člena ZFPPIPP.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - zavrnitev zahteve - objektivna in subjektivna predpostavka - nastanek škode - trditveno breme - stroški postopka
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Omenjena pravica je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00058732
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1.. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravnomočno odločena stvar - ponovno odločanje o pravnomočno odločeni zahtevi - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - zavrženje predloga - sprememba zakona - obrazloženost sklepa
Tako v predhodni kot v tej zadevi sta se predlagatelja sklicevala na to, da sta solastnika stanovanjskega objekta na parceli št.202 in predlagala, da sodišče severni del parcele št. 200/17 določi (ugotovi) kot pripadajoče zemljišče. V tem smislu je podana istovetnost njunega predloga.
Ne drži, da v prejšnjem postopku ni bil presojan kriterij, katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba predlagateljev. Sodišče se je s tem vprašanjem ukvarjalo, le zaključki so drugačni, kot si želita pritožnika.
Sedanji 43. člen ZVEtL-1 dejansko povzema merila (v smislu osnovnih, primeroma navedenih napotil), ki jih je določal že prej veljavni zakon, vendar so v novem zakonu njihova medsebojna razmerja urejena drugače. Temeljni koncept odločanja ostaja isti.
ugovor tretjega - hipotekarni dolžnik - odlog izvršbe - stroških postopka - izvršba na nepremičnino
Hipotekarni dolžnik ni aktivno legitimiran za vložitev ugovora po 64. členu ZIZ, temveč so varstvu njegovih pravic namenjeni drugi instituti izvršilnega prava.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokazna ocena - duševno zdravje
Glede na zgoraj povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so konkretno ugotovljene okoliščine in ravnanje, s katerimi je 26. 9. 2021 pred sprejemom v PB. zadržani huje ogrožal svoje zdravje. V pravilnost teh ugotovljenih dejstev pritožbeno sodišče ne dvomi, saj jih potrjuje v svoji izpovedbi zadržani sam.
zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - obstoj utemeljenega razloga
Sodišče prve stopnje je navedlo zadostne in utemeljene razloge za neizvedbo dokaza z zaslišanjem stranke, ki s pritožbo konkretno niti niso izpodbijani, zato se sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ne gre za diskriminatorno obravnavanje toženke.
stroški postopka - izostanek stranke z naroka - pripravljalni narok - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pravica zahtevati povrnitev stroškov
Po določbi prvega odstavka 282. člena ZPP namreč v primeru, če na pripravljalni narok stranka ne pride, izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, na takšno pravno posledico pa mora biti po četrtem odstavku 282. člena ZPP v vabilu na narok tudi opozorjena.