CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00055628
ZPP člen 319, 319/2, 366. ZNP-1 člen 42.
pravnomočno razsojena stvar - zavrženje predloga - predlog za izdajo začasne odredbe - identično dejansko stanje - pravno varstvo - ureditev stikov
Ker predlagateljica v obeh predlogih zahteva enako pravno varstvo, identična pa je tudi dejanska podlaga, je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi drugega odstavka 319. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku pravilno predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00058983
ZPP člen 319, 319/1. ZGD-1 člen 502. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44.
sodna izključitev družbenika iz družbe - izbris družbenika iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - pravnomočnost sodbe višjega sodišča - nastop pravnomočnosti
V konkretnem primeru gre za vpis izbrisa poslovnega deleža družbenika na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Že na podlagi prvega odstavka 502. člena ZGD-1 z izključitvijo družbenika skupaj s prenehanjem poslovnega deleža prenehajo vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Poslovnega deleža ni več, družbeniki pa morajo izpeljati enega izmed postopkov po drugem do četrtem odstavku 502. člena ZGD-1. Zato že pojmovno obveznosti na tem poslovnem deležu ne morejo več obstajati, kar pa ne vpliva na pravni položaj družbenika, ampak njegovih upnikov.
V primeru izbrisa družbenika na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče ugodilo zahtevku družbenika za izključitev drugega družbenika, se kot datum izključitve vpiše dan, s katerim je sodna odločba postala pravnomočna.
V sodni praksi je uveljavljeno, da postane sodba sodišča druge stopnje pravnomočna z dnem izdaje, ker je bistveno, da je pravnomočna tedaj, ko je ni mogoče več izpodbijati. Nastop pravnomočnosti, ko stranka sodbe ne more več izpodbijati z rednim pravnim sredstvom, ne more biti odvisen od vročitve sodne odločbe stranki, pa čeprav ima sodba nasproti strankam učinek šele od dneva, ko jim je vročena.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZDoh-2 člen 27, 37, 37/1, 37/1-5, 127, 127/6. ZDR-1 člen 118.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - obračun in izplačilo nadomestila plače - davčna stopnja - bruto in neto znesek - zakonske zamudne obresti - osnova za izračun - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - denarno povračilo namesto reintegracije - odškodnina - dohodek iz delovnega razmerja - akontacija dohodnine
Drži, da so neto zneski, ki bi jih upnik prejel v trenutku zapadlosti (če ne bi prišlo do nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi), zaradi drugačne davčne obravnave in posledične nižje davčne obremenitve višji od zneskov, ki jih je prejel ob dejanskem izplačilu (davki se namreč obračunavajo in plačujejo na dan obračuna oziroma izplačila). Vendar pa je treba upoštevati, da so v izvršilnem naslovu zakonske zamudne obresti določene od neto zneskov, kot so upniku priznani in izračunani ob dejanskem izplačilu, torej od zneskov, obremenjenih s 25% davčno stopnjo (jasno je namreč navedeno, da mora dolžnik obračunati bruto zneske, plačati davke in prispevke in nato dolžniku plačati neto zneske z obrestmi). Ker je po načelu stroge formalne legalitete izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano, ga mora le še prisilno izvršiti tako, kot se glasi. Širitev pravice do zakonskih obresti od višjega zneska, za kar se zavzema upnik, bi pomenila kršitev opisanega načela, upniku pa bi zakonske zamudne obresti od zneskov, kot bi jih moral prejeti, če mu pogodba o zaposlitvi ne bi bila nezakonito odpovedana, pripadale le, če bi to izrecno izhajalo iz izvršilnega naslova.
V IX. točki izreka sodbe je bilo upniku prisojeno denarno povračilo na podlagi 118. člena ZDR-1. Gre za posebno vrsto odškodnine, ki se glede na 5. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja in ki v 27. členu istega zakona ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača. To pomeni, da je treba tudi od tega povračila obračunati in plačati akontacijo dohodnine, kar je sodišče pravilno upoštevalo.
Za odločitev o izdaji napadenega sklepa je pristojen predsednik Okrajnega sodišča v X, A. A., ki je napadeni sklep tudi izdal. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je bila obravnavana kazenska zadeva iz pristojnosti Okrajnega sodišča v Y, dne 1. 3. 2019 prenešena na Okrajno sodišče v X. Navedeno pa je tudi podlaga, da je o zahtevi za izločitev višjega pravosodnega svetovalca odločal predsednik Okrajnega sodišča v X. Zato so vsi pomisleki pritožnika v tej smeri neutemeljeni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ustreznost nove zaposlitve - plačilo odpravnine
Pritožba utemeljeno navaja, da se za ponujeno delovno mesto Prodajni analitik zahteva enaka vrsta izobrazbe kot za delovno mesto Vodja marketinga. Tožnica je v tožbi ustreznost zaposlitve izpodbijala z vidika stopnje izobrazbe, z vidika vrste izobrazbe pa, ker pri ponujeni zaposlitvi ne gre za vodstveno delovno mesto. To za presojo ustreznosti zaposlitve ni bistveno, kot ni bistveno, kar je upoštevalo sodišče prve stopnje, ali so se za obstoječe delovno mesto zahtevala posebna znanja in osebne lastnosti.
Ker je tožnica zavrnila ponudbo ustrezne zaposlitve, ji po četrtem odstavku 91. člena ZDR-1 ne pripada pravica do odpravnine po 108. členu ZDR-1.
umik predloga za izvršbo - sklep o ustavitvi izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka
Pritrdi je pritožbi, da teorija in sodna praksa ustavitev izvršbe ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem izvršilnega postopka ter da je izvršilni postopek končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Tudi sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi na podlagi upnikove izjave o umiku izvršilnega predloga ustavilo le izvršbo in se tako ustavitev v konkretnem primeru nanaša le na fazo opravo izvršbe, zato z izpodbijanim sklepom ni onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - demenca - uradni pritožbeni preizkus
Sodišče prve stopnje je izoblikovalo ustrezno dokazno oceno, da je za skrbnico primerna hčerka B. B., saj njena težnja po namestitvi matere v DSO ni v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke, temveč je v njeno korist, sin C. C. pa tega ne prepoznava.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odločanje po prostem preudarku - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev
Za utemeljenost zahtevka za odškodnino iz naslova stroškov spornih dveh terapij po presoji pritožbenega sodišča v določbi prvega odstavka 216. člena ZPP ni podlage za presojo po prostem preudarku. Sicer pa je tožnica v tožbi zatrjevala le-to, da si je z obiski pranoterapije in refloterapije lajšala bolečine in je imela približno 300,00 EUR stroškov. Po presoji pritožbenega sodišča bi tožnica lahko višino teh stroškov dokazala preprosto s predloženim računom, če je storitev plačala. Po prostem preudarku sodišče odloča o zahtevku tožeče stranke takrat, kadar je odločanje o podlagi ali višini zahtevka pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški, kar glede na zgoraj obrazloženo ni primer v obravnavani pravdi.
nesporno dejansko stanje - sporno pravno vprašanje - izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - pritožba v izvršilnem postopku - strošek sodne takse - uspeh stranke s pritožbo
Med strankama je sporno vprašanje, ali je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov sodne takse v višini 125,00 EUR. Pri tem pa ne gre za vprašanje dejanske narave, saj med strankama ni sporno, da tožeča stranka te stroške zahteva, tožena stranka pa jih ni poravnala, temveč pravno vprašanje, ali je tožeča stranka v skladu z določbami ZPP upravičena do povračila omenjenih stroškov. Dejansko stanje med strankama tako ni sporno, predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je izpolnjena, prvostopenjsko sodišče pa je moralo opraviti zgolj vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan in torej presoditi, ali je tožeča stranka upravičena do povračila omenjenih stroškov.
S tem ko višje sodišče zavrne pritožbo, zavrne tudi predlog stranke za povrnitev stroškov pritožbe, zato je odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka zajeta že v odločitvi o glavni stvari. Če stranka s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške. Ker tožeča stranka v v zvezi s pritožbo v izvršilnem postopku ni uspela, ji tako tožena stranka stroškov v zvezi s tem ni dolžna povrniti.
začasen odvzem otroka - začasen odvzem pravice do stikov - namestitev v rejništvo - rejnik - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - omejitev vpogleda v odločbo o namestitvi
Udeleženec je popolnoma nekritičen do dejstva, da so njegovi otroci iz prvega zakona bili vzgojno zanemarjeni, da je sin že mladoleten izvrševal kazniva dejanja in bil zato nastanjen v prevzgojnem domu, kadar je pobegnil, ga oče ni želel niti poiskati. Tudi njegova hči je pravnomočno obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja. Nihče od njegovih otrok iz prvega zakona tudi ni končal osnovne šole. Nič od navedenega ne kaže, da bi bil primeren za izvajanje rejniške dejavnosti.
ZP-1 člen 22, 22/3, 163, 163/3. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-3, 46, 46/5, 46/5-3. ZVoz-1 člen 53, 53/3, 53/5.
prekršek - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izbris kazenskih točk - rehabilitacijski programi
Izbris 4 kazenskih točk na podlagi opravljenega rehabilitacijskega programa se v skupni evidenci kazenskih točk, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje, ne opravi po uradni dolžnosti, temveč na predlog imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja. Tretji odstavek 53. člena ZVoz-1 namreč določa, da se imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki se je udeležil rehabilitacijskega programa, z dnem, ko predloži organu, pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk, potrdilo o opravljenem rehabilitacijskem programu, iz evidence kazenskih točk izbrišejo 4 pravnomočno izrečene kazenske točke za prekršek vožnje pod vplivom alkohola.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - seznanitev upnika - izjava o dejstvih
Za razliko od situacije, ko sodišče odloča po uradni dolžnosti, mora v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Po določbi 75. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
ZPIZ člen 46, 46-4.. ZPIZ-2 člen 30, 30/1, 39, 39/1, 183.. ZLPP člen 25a.. ZPIZ-1 člen 47.. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1993) člen 33.. ZPP člen 254.
Ker je po mnenju izvedenca tožnica s certifikati pridobila pravico do neto revaloriziranih neizplačanih plač, ni nobene podlage, da bi se morali zneski še revalorizirati, saj bi tožnica v nasprotnem primeru preko revalorizacijskih količnikov dobila dvojno. Pri oblikovanju pokojninske osnove je skladno z določbami ZPIZ-2 oziroma ZPIZ-1 mogoče upoštevati le zneske delov plač glede ne realno vrednost iz let 1990, 1991 in 1992, to je takrat, ko bi morali biti izplačani.
Ker za ponovno upoštevanje neizplačanih plač po 1. 1. 1993 v pokojninsko osnovo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni nobene podlage, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo (II. točka izreka), glede na vse obrazloženo pa tožbenemu zahtevku ugodilo v delu, kot izhaja iz I. točke izreka. Sodišče prve stopnje je izpodbijani odločbi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 pravilno kot nezakoniti odpravilo in v delu glede upoštevanja osnov neto neizplačanih plač za leta 1990 do 1992 in za leto 1994, ki pri nadomestilu vsebuje osnovo iz leta 1992, zadevo vrnilo tožencu v ponovni postopek ter za izračun posredovalo tudi ustrezne napotke za postopanje toženca v ponovljenem upravnem postopku.
sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti - plačilo računov
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe opredelilo in navedlo vsebino tožbenega zahtevka in bistveno dejansko podlago tožbe, saj je pojasnilo, da vrednost tožbenega zahtevka predstavlja plačilo petih računov z nateklimi obrestmi, ki jih je tožnik zaračunal tožencu za plačilo opravljenih storitev za november in december 2018 ter januar in marec 2019 ter za 21 zapadlih neplačanih obrokov za kupljeno opremo septembra 2018. To pa omogoča in podpira tudi pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).
ZSPJS člen 22e, 22e/1.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 2/2.
plačilo razlike v plači - del plače iz naslova delovne uspešnosti - povečan obseg dela
Za priznanje pravice do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno le, ali je javni uslužbenec presegel pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. Pri tem pa ni bistveno, ali je do tega preseganja rezultatov dela prišlo zaradi opravljanja dela delovnega mesta, za katerega je imel javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali zaradi opravljanja dela drugih delovnih mest, ki jih je javni uslužbenec opravljal po odredbi nadrejenega. V primeru, če je javni uslužbenec dejansko opravljal delo višje vrednotenega delovnega mesta od tistega, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in pri tem ni šlo za preseganje pričakovanih rezultatov dela, je javni uslužbenec lahko upravičen do plačila po dejanskem delu.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neobrazložen odgovor na tožbo - obrazloženost odgovora na tožbo - substancirano prerekanje
Tožena stranka ima dolžnost, da se v odgovoru na tožbo izjavi o navedbah tožeče stranke, izjaviti pa se mora obrazloženo. Upoštevati je mogoče le substancirano prerekanje.
URS člen 21, 22, 25.. ZPIZ-2 člen 41, 42, 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 63/2-2, 63/2-3, 63/5, 81, 82, 181, 401.
ugotavljanje invalidnosti - zavarovanje za ožji obseg pravic - neizpolnjevanje pogojev - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
V obravnavani zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje vtoževane pravice do invalidske pokojnine, saj pri tožnici ni dokazane popolne izgube delazmožnosti za organizirano pridobitno delo. Glede na 401. člen ZPIZ-2 ni niti pogojev za priznanje pravic na temelju preostale delazmožnosti, torej III. kategorije invalidnosti, ker je bila tožnica pretežni del zavarovana za ožji obseg pravic.
potrditev prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - pravica do glasovanja - cesija terjatve - prevzemnik terjatve
Za presojo, katere terjatve so lahko oziroma ne morejo biti predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in kateri upniki lahko oziroma ne morejo glasovati o prisilni poravnavi, je odločilno, v kakšnem razmerju do insolventnega dolžnika je prevzemnik terjatve, in ne, v kakšnem razmerju je bil odstopnik le-te. V kolikor upnik, prevzemnik terjatve, v razmerju do insolventnega dolžnika nima položaja povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaja ožje povezane osebe, zanj ne veljajo omejitve po četrtem odstavku 190. člena in 200. člena ZFPPIPP.