Pri uporabi spremenjene listine kot prave, kar je ena od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, gre za spravljanje listine v promet, v katerem pride do izraza njena pravna pomembnost zaradi dokaza nekega dejstva, zato okoliščina, ali je storilec pravno pomembnost dokazoval tako, da je predložil listino v originalu, ali pa je originalno listino obdržal in predložil njeno fotokopijo, ne more spremeniti dejstva, da je z njeno predložitvijo dokazoval (delno) izpolnitev svoje obveznosti. Trditev pritožbe, da je podano nasprotje med vsebino listin, dokazi, izrekom sodbe in obrazložitvijo, ker v opisu kaznivega dejanja ob navedbi listine ni navedeno, da je obdolženec predložil njeno fotokopijo, zato ni utemeljena.
Ugotovitev sodišča, da v postavljenem 15-dnevnem roku ni predložila dodatnega izvoda, čeprav je bila v sklepu izrecno opozorjena na posledice nepredložitve, je pravilnq. Sodišče prve stopnje je zato pravilno, v skladu z določbo petega odstavka 108. člena ZPP, nasprotno tožbo zavrglo, ker tožeča stranka predmetne vloge s prilogami ni dopolnila z dodatnim izvodom, kot je bilo zahtevano.
ZFPPIPP člen 47, 98, 98/2-3, 292, 327, 327/2, 383, 383/1, 384, 384/2, 384/6, 386, 395, 395/2. ZIZ člen 71, 71/2. ZKZ člen 18. ZPP člen 150, 150/4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti (2021) člen 4, 4/2, 4/3.
prodaja (nepremičnine) - pritožba stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji - ocena vrednosti premoženja - cenitveno poročilo - elektronski sodni spis - pravica do vpogleda v spis - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - smiselna uporaba določb ZIZ - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - argumentum a contrario - pravica do doma - nesorazmernost ukrepa - sodelovalna dolžnost - zaščitena kmetija - tehtanje interesov
Ker je v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP določeno, da sodišče s sklepom o prodaji dolžniku naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju, tega roka ni mogoče podaljšati.
stečajni postopek - prodaja nepremičnin - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - pogoji za izdajo soglasja - rok za plačilo kupnine - razlogi o odločilnih dejstvih - vpogled v elektronski spis
Sodišče prve stopnje je pred podajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe opravilo preizkus, kot ga narekuje sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP. S tem ko je ugotovilo, da so navedeni pogoji za podajo soglasja izpolnjeni, je ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva za izdajo sklepa o soglasju. Pri tem je namreč treba upoštevati, da sodišče prve stopnje (praviloma) izda sklep o soglasju zgolj na podlagi upraviteljevega predloga. Podrobnejše povzemanje prodajne pogodbe in zapisnika o dražbi, ki sta vložena v spis, zato ob izdaji sklepa o soglasju ni bilo potrebno.
zahteva za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - zahteva za preiskavo - rok za vložitev zahteve - dopolnitev zahteve
Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbo, da je zahteva za preiskavo, ki jo je Specializirano državno tožilstvo RS vložilo pri sodišču 17. 1. 2020, nepopolna vloga in da je bila zahteva za preiskavo v obravnavani zadevi zato vložena 4. 6. 2020 oziroma kasneje, po roku dveh let od prenehanja izvajanja PPU. Iz zahteve za preiskavo, vložene 17. 1. 2020, je razvidno, da je državna tožilka ocenila, da je zbranih dovolj podatkov in dokazov, ki potrjujejo obstoj utemeljenega suma, da sta obdolžena M.S. ml. in B.B. ter gospodarski družbi storili kazniva dejanja, za katere se storilci preganjajo po uradni dolžnosti in je od sodišča zoper njih zahtevala uvedbo kazenskega postopka, torej podala za to formalno zahtevo. To je storila znotraj navedenega zakonskega roka po prenehanju izvajanja PPU, tega dejstva pa ne more spremeniti okoliščina, da je preiskovalna sodnica predlagala, da zahtevo glede opisa kaznivega dejanja in obrazložitve dopolni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00050968
KZ-1 člen 86, 86/1, 86/12.
prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - predlog obdolženca
Določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1 in tretjega odstavka 359. člena ZKP sodišču dovoljujeta, da v sodbi odloči o izbiri režima prestajanja kazni zapora, vendar takšne odločitve od njega ne zahtevata.
Opisani razlogi za izrek zaporne kazni (v zaprtem režimu), ob sicer zgolj posplošeno predlaganem načinu izvrševanja kazni v odprtem oddelku zavoda, implicitno vsebujejo tudi odločitev sodišča prve stopnje o tem, da pogoji za takšen način prestajanja kazni niso izpolnjeni.
pritožba - nedovoljene pritožbene novote - krivda stranke glede navajanja novih dejstev in dokazov
Glede na zgoraj podane pritožbene navedbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so vse nedovoljene pritožbene novote. Toženca pred sodiščem prve stopnje teh dejstev nista zatrjevala, v pritožbi pa nista izkazala, da v pritožbi navedenih dejstev nista mogla brez svoje krivde navesti pred sodiščem prve stopnje, (337. člen ZPP), zato jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo.
Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu sodbe (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo, da je rok, v katerem je mogoče pogojno obsodbo preklicati, potekel.
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim stališčem, da v delovnopravni zakonodaji ni predvideno sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od že obstoječe sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tega stališča, ki je tudi v sodni praksi enotno sprejeto, ne more spremeniti sklicevanje pritožbe na četrti odstavek 17. člena ZDR-1. Ta določba namreč ureja primer, ko stranki nista sklenili pisne pogodbe o zaposlitvi oziroma nista v pisni obliki izrazili vseh njenih obveznih sestavin, kar pa ne velja za ta spor, v katerem pisno sklenjena pogodba o zaposlitvi med strankama že obstaja. Glede na obrazloženo je pravilen prvostopenjski zaključek, da tožba za posredovanje pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto koordinator v vzdrževanju infrastrukture I ni dopustna in jo je sodišče pravilno zavrglo skupaj z zahtevkom za reintegracijo in zahtevkom za plačilo plače, ki jo je tožnik vtoževal za čas od izteka paricijskega roka dalje (274. člen ZPP).
Če ena pogodbena stranka krši obveznost, ki izvira iz poslovnega razmerja, pogodbi zvesta stranka obdrži (ohrani) izpolnitveni zahtevek vse do tedaj, dokler izpolnitvena obveznost kasneje (po nastopu kršitve) ne preneha: bodisi s pravilno izpolnitvijo, ki je opravljena z zamudo, bodisi s tem, da pogodbi zvesta stranka uresniči pravico odstopiti od pogodbe zaradi nepravilne izpolnitve. Pogodbi zvesta stranka torej lahko vztraja pri izpolnitvi in hkrati uveljavlja tudi sankcije zaradi nepravilne izpolnitve (zamudne obresti, pogodbeno kazen za zamudo in odškodninsko terjatev za škodo zaradi zamude - drugi odstavek 239. člena OZ)
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050419
OZ člen 50, 58, 118, 545, 557, 558, 564, 567.
darilo za primer smrti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - aleatornost - ničnost - obličnost - načelo enake vrednosti dajatev - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - teorija realizacije - darilna pogodba - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel)
Če sodišče ugotovi, da aleatornosti ob sklenitvi pogodbe ni oziroma je neznatna, je dolžno opraviti presojo, ali je podano očitno nesorazmerje med naklonitvijo preživljanca in storitvijo preživljavca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053577
ZKP člen 358, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1, 392/4. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
kaznivo dejanje grožnje - oprostilna sodba - preizkus po uradni dolžnosti - sodba nima razlogov - nerazumljivi razlogi - novo sojenje pred drugim sodnikom
O razlogu za nastanek rdečine na oškodovankinem vratu, čeprav je to odločilnega pomena, sodba nadalje sploh nima razlogov. V sodbi je navedeno le, da je bila rdečina fotografirana takoj po dogodku in da je jasno, da obdolženec oškodovanke ni stisnil za vrat, ni pa obrazloženo, kaj pa naj bi bil vzrok njenega nastanka in zakaj bi jo oškodovanka fotografirala, če je ni povzročil neposredno pred fotografiranjem obdolženec. To je pomembno in predstavlja odločilno dejstvo, saj je tudi sodišče prve stopnje obstoj rdečine štelo za tako pomembno okoliščino, da je ravno (in zgolj) v tej zvezi utemeljevalo neverodostojnost oškodovanke in priče C.C., ob dejstvu, da je oškodovanka že v plačilnem nalogu, ki ji je bil izdan neposredno na kraju dogodka, navedla, da jo je obdolženec stisnil za vrat.
stroški prevoza na delo in z dela - stavkovni sporazum
Kriterije za varno pot, določene s stavkovnim sporazumom, je sodišče prve stopnje upoštevalo zmotno. Že stavkovni sporazum določa, kdaj pot ni varna. Opredelitev, da je varna pot tista, ki je urejena, redno vzdrževana in prevozna skozi celo leto, ne pomeni, da se za posamezno državno cesto ugotavlja, ali je (dovolj) varna v konkretnih razmerah, kot je zmotno storilo sodišče prve stopnje in v ta namen izvedlo dokaz s sodnim izvedencem.
Zahtevek tožnika za plačilo višjih stroškov prevoza na delo in z dela, pri katerih je toženka upoštevala varno pot v smislu stavkovnega sporazuma, ni utemeljen.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - primeren način prodaje - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja idealnega deleža - zmotna uporaba materialnega prava
Zakon ne favorizira enega načina prodaje pred drugim. Pritožbena trditev, da se pri prodaji z javno dražbo z zviševanjem izklicne cene iztrži najnižja cena oziroma bi se višja dosegla na podlagi zbiranja ponudb, pa je povsem pavšalna in dokazno nepodprta, predvsem glede na predhodno nesporno ugotovljeno dejstvo, da sta oba načina prodaje zakonsko enakovredna.
Tudi če se prodaja celotna nepremičnina, je dolžnik v tem postopku osebnega stečaja lastnik še vedno le do 1/2 in vse dokler solastna stvar ni razdeljena, odločitev, da se le enemu od solastnikov naloži, da izprazni celotno stanovanjsko hišo, ni pravilna.
oporoka - ugotovitev ničnosti - nična oporoka - dokazi in dokazovanje - oporočna sposobnost - dejansko stanje - zaslišanje priče - sodni izvedenec - opredelitev skupne vrednosti spornega predmeta
Iz oporoke nedvoumno izhaja, da zapustnica vse svoje premoženje zapušča tožencu; dejstvo, da je določeno premoženje pridobila šele naknadno (kasneje), na to ne vpliva. Če v oporoki ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, potem je ta podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. Oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedič ali več dedičev dedovali, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje ali pa zanj (v trenutku sestave oporoke) ni vedel. Zato je predmet oporoke jasen in je oporoka veljavna.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00050465
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 158, 161. ZNP-1 člen 108.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - odločanje o stikih z otrokom - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - nižji dokazni standard
Začasne odredbe so namenjene urejanju izjemnih položajev, ko ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da je odločitev otrokom v korist, ugotoviti je treba njihovo ogroženost. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tega ni storilo. Odločitev je sprejelo preuranjeno.
Nujnost hitre izvedbe postopka za ugotavljanje pogojev za izdajo začasne odredbe ne upravičuje sodišča, da ne pretehta vseh, za začasno ureditev razmerja relevantnih navedb in predloženih oziroma zbranih dokazov. Za izpolnitev dokaznega standarda verjetnosti pri dokazovanju ogroženosti otroka ne zadostujejo zgolj navedbe, stranka mora za svoje trditve predlagati dokaznemu standardu verjetnosti ustrezne in primerne dokaze.
Mnenja CSD imajo v postopkih za varstvo koristi otroka posebno težo. CSD je v postopku udeležen kot strokovnjak in v javnem interesu, njegovo mnenje je mogoče enačiti z izpovedbo izvedene priče. Ker v mnenju CSD sodišče ni imelo opore za izdajo začasne odredbe, bi jo lahko izdalo le, če bi presodilo, da z ustreznimi dokazi podprte navedbe udeležencev o dejstvih, ki so relevantna za odločitev glede izdaje začasne odredbe, pretehtajo.
ZPIZ-2 člen 63, 178, 178/2.. ZDSS-1 člen 62, 63, 63/2, 63/2-3, 81, 81/2, 82.
ugotavljanje invalidnosti - invalid
V sporih v zvezi z uveljavljanjem pravic iz invalidskega zavarovanja se ne odloča zgolj o tožbenem zahtevku, temveč se primarno presoja pravilnost izpodbijanih odločb in ugotavlja dejanska delazmožnost posameznika. Ta je glede na definicijo invalidnosti odvisna od ugotovljenega zdravstvenega stanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju in svojega poklica posameznika.
Ker je sodišče prve stopnje postopalo skladno z navedenim in presojalo pravilnost izpodbijanih odločb ter izvedenega predsodnega postopka ter odločalo o pripadajočih pravicah iz invalidskega zavarovanja, hkrati pa odločilo tudi o tožbenem zahtevku tožnice, ni mogoče govoriti, da je prekoračilo tožbeni zahtevek. Iz navedenih razlogov je pritožba toženca v tem delu neutemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00051134
ZPP člen 205, 207, 208, 333, 343, 363, 366. ZD člen 9.
zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe zoper sklep - pravica do pritožbe - legitimacija za vložitev pritožbe - dediči stranke - odpoved dediščini - oseba, ki ni dedič - kaduciteta - univerzalno pravno nasledstvo - dedovanje države - prekinitev in nadaljevanje postopka - pravni naslednik - pravilno vročanje - rok za pritožbo
Če pritožbo vloži oseba, ki te pravice nima, je taka pritožba nedovoljena in jo je treba zavreči .
Žena pokojnega toženca se je (skupaj z obema otrokoma) dedovanju odpovedala, zapuščina pa je na podlagi 9. člena ZD postala last Republike Slovenije. Pritožba, ki jo je vložila zoper sklep o zavrženju ugovora, je zato nedovoljena.
Sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku povsem spregledalo, da je s smrtjo toženca, ki ga ni zastopal pooblaščenec, prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu in bi zato moralo postopati tako kot to določa 205., 207. in 208. člen ZPP, ne pa izpodbijani sklep vročati osebi, ki niti ni dedič pok. toženca. Zaradi takega (napačnega) ravnanja, rok za pritožbo, ki ga ima na voljo tožena stranka, sploh še ni začel teči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00050235
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 154, 154/1, 413.
stroški postopka - pravdni stroški po uspehu - prosti preudarek - arbitrarnost sojenja - varstvo koristi otroka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - socialno stanje - brezplačna pravna pomoč
Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine. Odločitev ne sme biti stihijska in arbitrarna. Sodišče ima pri stroškovni odločitvi v zakonskih in družinskih postopkih na voljo celotno paleto možnih stroškovnih odločitev, lahko jih prisodi v celoti eni ali drugi stranki, odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške, ali pa stroške razporedi med stranki v poljubnem deležu oziroma odstotku.
Brezplačna pravna pomoč krije zgolj strankine lastne stroške postopka, nima pa socialno stanje nikakršnega vpliva na obveznost stranke, da povrne stroške postopka nasprotni stranki.
ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/2, 339, 339/2-8, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1.
stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe - vročanje stroškovnika nasprotni stranki - povratnica kot javna listina - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - sklicevanje na stroškovnik - odvetniška storitev
Po ustaljenih stališčih sodne prakse stroškovnika pred odločanjem o stroških nasprotni stranki v izjavo ni potrebno vročati. Če se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom.