Ker tožena stranka sama v pritožbi navaja, da je mediator zaključil mediacijo, iz odgovora na pritožbo pa je razbrati, da tudi tožeča stranka več ne soglaša z nadaljevanjem postopka mediacije, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije ni več podlage in je odločitev sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka pravilna.
Pravilno je odločeno o dolžnikovi subjektivni nevarnosti odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, ki ogroža uveljavitev tožnikove terjatve. Za ta postopek so bile odločilne dejanske ugotovitve o izvedeni obsežni sečnji lesa v gozdovih, ki so bili predmet obravnavane razvezane prodajne pogodbe med pravdnima strankama.
Doslej zagrožena denarna kazen (1.000,00 EUR) ni dosegla predvidenega preventivnega učinka. Ugotovljene okoliščine primera (toženčeva vztrajnost in nespoštovanje sodnih in upravnih odločb pri sečnji) opravičujejo novo - najvišjo zagroženo denarno kazen v višini 10.000,00 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00050418
URS člen 29. KZ-1 člen 34, 34/1, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 166, 166/1. ZNPPol člen 4, 40.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbi - poskus kaznivega dejanja - pravica do obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - razlogi za sum - nujno preiskovalno dejanje
Za poskus kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je potrebno šteti vsa tista dejanja, ki ob upoštevanju krajevnih in časovnih okoliščin že pomenijo začetek izvrševanja kaznivega dejanja (v konkretnem primeru so obtoženci ilegalne migrante, ki so prestopili slovensko-hrvaško mejo, prišli iskat v neposredno bližino meje, potem ko so jo ti uspešno prečili, s takšnim številom in vrsto vozil, ki so omogočala prevoz 14 ilegalnih prebežnikov in v okvirno dogovorjenem času, z namenom, da bi jih odpeljali v Italijo).
Obtoženci so pričeli izvrševati tista dejanja, ki ob upoštevanju istih krajevnih in časovnih okoliščin že pomenijo začetek izvrševanja kaznivega dejanja, pri čemer ilegalni migranti v vozila za prevoz niso vstopili, ker so bili pred tem zaustavljeni s strani policije in zato prepovedana posledica še ni nastala.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00049384
ZIKS-1 člen 24, 24/1, 54/1 - 4.
nadomestni zapor - odložitev izvrševanja uklonilnega zapora - dokončanje del - nastanek večje škode
Med dela po 4. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 je mogoče šteti tudi tista dela, ki jih je dolžan opraviti za delodajalca in upoštevati škodo, ki bi zaradi neizpolnitve obveznosti nastala delodajalcu.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/2. ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pravilno vročanje - vročanje sklepa o izvršbi - osebno vročanje - vročanje po članu gospodinjstva - skupno gospodinjstvo
Sklep o izvršbi spada med odločbe, ki se naslovniku vročajo osebno. Osebna vročitev se opravi tako, da če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžnik sprejeti.
Skupno gospodinjstvo namreč ni le ekonomska, temveč tudi življenjska skupnost, torej morajo člani skupnega gospodinjstva živeti skupaj in skupaj zadovoljevati življenjske potrebe. Dejstva, da imata enoten način ogrevanja, skupen nabiralnik in smetnjake, da so določene položnice naslovljene nanj, druge pa nanjo, ker imata tako ureditev še od tedaj, ko sta bila poročena, ter da B. B. dolžniku občasno kaj skuha oziroma da dolžnik pride, če mu kaj zmanjka, ne zadoščajo za zaključek, da živita v skupnem gospodinjstvu. Enako velja za okoliščino, da etaže v notranjem delu hiše niso popolnoma ločene med seboj in lahko stanovalci v posamezno nadstropje prihajajo in odhajajo po stopnišču. Vse navedeno kaže le na to, da dolžnik in B. B., kljub temu, da sta nekdanja zakonca, nista povsem sprta in da sta uspela najti način, kako ločeno bivati v isti stanovanjski hiši. Da med dolžnikom in B. B. ni takšne tesne bivanjske povezanosti, da bi šlo za člana istega gospodinjstva, nenazadnje izhaja tudi iz izpovedi B. B., ki je v zvezi z vročitvijo sklepa o izvršbi zaslišana na naroku izpovedala, da je bila tistega dne v odhajanju, ko jo je poštar vprašal, če bo podpisala za B. Navedeno namreč kaže na to, da je tudi vročevalec ob vročanju sklepa o izvršbi vedel oziroma bil seznanjem z dejstvom, da vročanje sodnih pisanj za dolžnika po B. B. ni bil ustaljen način vročanja.
Pogoji za izrek pogojne obsodbe se pri obtožencu niso stekli, saj prejšnji pogojni obsodbi in izrečene kazni nanj niso vplivale v tolikšni meri, da kaznivih dejanj ne bi ponavljal. Sedaj obravnavana kazniva dejanja je celo storil v času preizkusne dobe.