oporoka - ugotovitev ničnosti - nična oporoka - dokazi in dokazovanje - oporočna sposobnost - dejansko stanje - zaslišanje priče - sodni izvedenec - opredelitev skupne vrednosti spornega predmeta
Iz oporoke nedvoumno izhaja, da zapustnica vse svoje premoženje zapušča tožencu; dejstvo, da je določeno premoženje pridobila šele naknadno (kasneje), na to ne vpliva. Če v oporoki ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, potem je ta podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. Oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedič ali več dedičev dedovali, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje ali pa zanj (v trenutku sestave oporoke) ni vedel. Zato je predmet oporoke jasen in je oporoka veljavna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00051420
ZIZ člen 9, 9/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 58, 58/3, 164, 239, 266, 266/1, 272, 275, 275/2, 277, 277/2, 278, 278/1, 278/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 274, 274/1, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 339/2-14, 362, 362/2. ZMZPP člen 12, 12/1, 63, 63/1, 88, 94, 94/1. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 6.
začasna odredba - spor z mednarodnim elementom - švicarsko pravo - priznanje tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - pravilnost vročitve - načelo enakosti - primernost roka - litispendenca - litispendenca pred tujimi sodišči - mednarodna litispendenca - res iudicata - spremenjene okoliščine - pogoji za izdajo začasne odredbe - delitev skupnega premoženja zakoncev - razveza zakonske zveze - izkaz nevarnosti - objektivna nevarnost - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - skrivanje in odtujevanje premoženja - določitev varščine - opravičba začasne odredbe - predlog dolžnika za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj v zvezi z začasno odredbo - napotilo pritožbenega sodišča
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi takega predlog ni ovira za vložitev novega predloga za izdajo začasne odredbe, če je ta utemeljevan spremenjenimi, objektivno novimi dejanskimi okoliščinami, ki ob vlaganju prvega predloga za izdajo začasne odredbe še niso obstajale.
V evropskem prostoru v mednarodni pravni teoriji je večinsko uveljavljeno stališče, da pravilo litispendence za začasne ukrepe z mednarodnim elementom ne velja in je zaradi vzpostavljene dvotirnosti mogoče zahtevati več ukrepov pri sodiščih različnih držav (glede na pravila o izključni pristojnosti), saj tuje sodišče ne more določiti uporabe prisilnih sredstev, da bi to zavezovalo tudi slovensko sodišče. Dokler tuja sodna odločba ni priznana, na območju Republike Slovenije ne učinkuje kot pravnomočna sodba in se vprašanje pravnomočno razsojene stvari lahko izpostavi šele po uspešnem priznanju tuje sodne odločbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se za premoženjsko pravna razmerja med strankama, ki sta ruska državljana z zadnjim skupnim prebivališčem v Švici, ne uporablja slovensko, temveč švicarsko pravo.
Upnica je uspela verjetno izkazati, da dolžnikovi poslovni deleži v družbah predstavljajo skupno premoženje upnice in dolžnika, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, dolžnik pa v ugovoru ni podal nobenih navedb, da bi bilo predmetno premoženje pridobljeno z dedovanjem ali brezplačno, zaradi česar naj skladno z relevantnim švicarskim pravom ne bi predstavljalo skupnega premoženja strank.
Upnica je izkazala, da je pred švicarskim sodiščem vložila tožbo za razvezo zakonske zveze, v okviru katere bo sodišče odločalo tudi o delitvi skupnega premoženja zakoncev.
Upnica lahko utemelji potrebnost začasne odredbo na premoženju, ki je v Sloveniji, tudi z dolžnikovim ravnanjem s skupnim premoženjem nasploh, torej tudi tistim, ki je v tujini, in razpolaganje s premoženjem v tujini v takem primeru predstavlja trditveno podlago v okviru zakonskega dejanskega stanu iz 272. člena ZIZ. Upnica v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe izčrpno in natančno opredeljeno pojasnila številna dolžnikova ravnanja, ki kažejo na njegovo razpolaganje s premoženjem.
Upnica je izpolnila tudi drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, saj je izkazala, da bi bila realizacija njene terjatve iz naslova skupnega premoženja na poslovnih deležih v primeru odtujitve tega premoženja tretjim osebam onemogočena oziroma precej otežena, konkretna objektivna nevarnost za to pa izhaja iz izkazanih dolžnikovih razpolaganj oziroma poskusov razpolaganj s preostalim skupnim premoženjem v tujini (dvigi visokih zneskov z bančnega računa, prikrivanje informacij, zavrnitev ali zavlačevanje posredovanja podatkov o premoženju) ter dolžnikovih razpolaganj z že razdeljenim premoženjem. Izdana začasna odredba upošteva tudi načelo sorazmernosti, saj zadeva zgolj omejitev z razpolaganjem s poslovnimi deleži v družbah v Sloveniji, ki predstavljajo le manjši del skupnega premoženja.
Smisel varščine kot pogoja za izdajo začasne odredbe po 275. členu ZIZ je v možnosti dolžnika, da dobi v čim krajšem času in s čim manjšimi težavami povrnjeno škodo, ki bi mu nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe. Trditveno in dokazno breme glede višine škode, ki bi lahko dolžniku nastala z izvršitvijo začasne odredbe, je na dolžniku, saj je slednjemu po naravi stvari to lažje dokazati oziroma ima lažji dostop do podatkov glede škode, ki bi jo utegnil utrpeti z izdajo začasne odredbe.
Če je začasna odredba izdana v času, ko je postopek za uveljavitev terjatve že v teku, po naravi stvari opravičba ni več potrebna. „Napaka“ pri napotitvi k opravičbi začasne odredbe je bila posledica kompleksnosti in zapletenosti celotne zadeve zaradi mednarodnega elementa, to pa po stališču sodne prakse in pravne teorije ne more imeti usodnih posledic za veljavnost začasne odredbe.
beseda strank - kršitev določb pravdnega postopka - pogodba o delu - skrita napaka
Ker iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo ne izhaja, da je katera izmed pravdnih strank priglasila zahtevo po zaključni besedi, te sodišče prve stopnje tožeči stranki posledično tudi ni moglo onemogočiti. Iz določbe prvega odstavka 291. člena ZPP namreč izhaja, da sodišče strankama (le) omogoči zaključno besedo, ne pa da jo je dolžno od njiju dobiti. Zato sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati, da je v konkretnem primeru ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 291. člena ZPP.
upravitelj zapuščine - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - imenovanje poslovodje v d.o.o. - stvarna pristojnost sodišča
Iz povzete zakonske ureditve torej izhaja, da sodišče lahko postavi upravitelja zapuščine (glede celote ali njenega dela), ne more pa postaviti poslovodje (zakonitega zastopnika družbe). Navedbe sodišča prve stopnje o nepreklicnem odstopu prejšnjega direktorja navedene družbe (D. K.) in da sedaj družba nima osebe, pooblaščene za zastopanje so resnične a tega položaja ne sme (ne more) reševati zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku, ker ji zakonodaja (ne ZD in tudi ne ZGD-1) takšnih pristojnosti ne daje. Določba drugega odstavka 50. člena ZGD-1 namreč takšnih pristojnosti ne daje zapuščinskemu sodišču temveč mora biti uveden poseben nepravdni postopek, v katerem odloča druge vrste sodišče (stvarno pristojno okrožno sodišče - 51. člen ZGD-1).
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - primeren način prodaje - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - prodaja idealnega deleža - zmotna uporaba materialnega prava
Zakon ne favorizira enega načina prodaje pred drugim. Pritožbena trditev, da se pri prodaji z javno dražbo z zviševanjem izklicne cene iztrži najnižja cena oziroma bi se višja dosegla na podlagi zbiranja ponudb, pa je povsem pavšalna in dokazno nepodprta, predvsem glede na predhodno nesporno ugotovljeno dejstvo, da sta oba načina prodaje zakonsko enakovredna.
Tudi če se prodaja celotna nepremičnina, je dolžnik v tem postopku osebnega stečaja lastnik še vedno le do 1/2 in vse dokler solastna stvar ni razdeljena, odločitev, da se le enemu od solastnikov naloži, da izprazni celotno stanovanjsko hišo, ni pravilna.
ZPIZ-2 člen 63, 178, 178/2.. ZDSS-1 člen 62, 63, 63/2, 63/2-3, 81, 81/2, 82.
ugotavljanje invalidnosti - invalid
V sporih v zvezi z uveljavljanjem pravic iz invalidskega zavarovanja se ne odloča zgolj o tožbenem zahtevku, temveč se primarno presoja pravilnost izpodbijanih odločb in ugotavlja dejanska delazmožnost posameznika. Ta je glede na definicijo invalidnosti odvisna od ugotovljenega zdravstvenega stanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju in svojega poklica posameznika.
Ker je sodišče prve stopnje postopalo skladno z navedenim in presojalo pravilnost izpodbijanih odločb ter izvedenega predsodnega postopka ter odločalo o pripadajočih pravicah iz invalidskega zavarovanja, hkrati pa odločilo tudi o tožbenem zahtevku tožnice, ni mogoče govoriti, da je prekoračilo tožbeni zahtevek. Iz navedenih razlogov je pritožba toženca v tem delu neutemeljena.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00050465
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 158, 161. ZNP-1 člen 108.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - odločanje o stikih z otrokom - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - nižji dokazni standard
Začasne odredbe so namenjene urejanju izjemnih položajev, ko ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da je odločitev otrokom v korist, ugotoviti je treba njihovo ogroženost. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tega ni storilo. Odločitev je sprejelo preuranjeno.
Nujnost hitre izvedbe postopka za ugotavljanje pogojev za izdajo začasne odredbe ne upravičuje sodišča, da ne pretehta vseh, za začasno ureditev razmerja relevantnih navedb in predloženih oziroma zbranih dokazov. Za izpolnitev dokaznega standarda verjetnosti pri dokazovanju ogroženosti otroka ne zadostujejo zgolj navedbe, stranka mora za svoje trditve predlagati dokaznemu standardu verjetnosti ustrezne in primerne dokaze.
Mnenja CSD imajo v postopkih za varstvo koristi otroka posebno težo. CSD je v postopku udeležen kot strokovnjak in v javnem interesu, njegovo mnenje je mogoče enačiti z izpovedbo izvedene priče. Ker v mnenju CSD sodišče ni imelo opore za izdajo začasne odredbe, bi jo lahko izdalo le, če bi presodilo, da z ustreznimi dokazi podprte navedbe udeležencev o dejstvih, ki so relevantna za odločitev glede izdaje začasne odredbe, pretehtajo.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - krivdni razlogi - nespoštovanje pravnomočne odločbe sodišča - namen instituta razrešitve - terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave - občasni stroški stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Pritožnik je večji del pritožbenih trditev usmeril v očitek sodišču prve stopnje, da ni ustrezno upoštevalo dejstva, da upraviteljica ni izvršila pravnomočne sodne odločbe, ki jo je dosegel v sporu s stečajnim dolžnikom.
Pritožbeno sodišče se strinja, da je z vidika pravice do sodnega varstva pomembno spoštovanje pravnomočnih sodnih odločb. Vendar je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo, da ne gre za samovoljo upraviteljice pri odločitvi, da ne izvrši pravnomočne sodbe. Pričakovanje sodišča in upraviteljice je, da bo pravnomočna sodba odpravljena, medtem ko je pritožnik prepričan, da mora obstati. Upraviteljica se kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika z raznimi dovoljenimi pravnimi sredstvi upira plačilu na podlagi pravnomočne sodbe. Sodišče prve stopnje je odgovorilo na očitek, da je upraviteljica neutemeljeno vložila nasprotno izvršbo, da ni utemeljen; sklicevalo se je na vloženo izredno pravno sredstvo na Vrhovno sodišče RS, ki je postopek prekinilo in čaka na odločitev Ustavnega sodišča RS (Vrhovno sodišče je ob presoji vprašanja, ali se lahko upnik občasnih stroškov stečajnega postopka iz 1. točke 355. člena ZFPPIPP, ki so potrjeni v pravnomočnem sklepu o predračunu stroškov stečajnega postopka, poplača iz stečajne mase tudi na podlagi pravnomočne sodbe, postopek prekinilo do odločitve o zahtevi za presojo ustavnosti 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Na podlagi navedenih pojasnil sodišča prve stopnje, ki jih pritožnik ni uspel izpodbiti, pritožbeno sodišče ni sledilo očitku pritožnika o kršitvi njegove pravice do sodnega varstva, ker se ta razteza v konkretnem primeru tudi v polje odločitve o izrednem pravnem sredstvu po nadaljevanju prekinjenega postopka v zvezi z ustavno presojo določbe 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. V tem smislu pa je prepričljiv tudi odgovor upniku, da drug upravitelj ne bi mogel ravnati drugače, razen če bi prišlo do poravnave, to pa je poskušala z upnikom doseči tudi upraviteljica, vendar neuspešno, zaradi česar je sodišče prve stopnje presodilo, da je ne bi sklenil upnik niti s katerim drugim upraviteljem, če bi bil imenovan v tem postopku namesto upraviteljice.
ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - izvedensko mnenje
Neutemeljen je pritožbeni ugovor o nepravilni dokazni oceni. Zaradi tožničinega zatrjevanja o zmanjšani delovni zmožnosti, je sodišče s pomočjo izvedenskega organa, kot pravilno prepoznalo izpodbijano odločitev toženke o preostali delovni zmožnosti tožnice. Pritožbeno sodišče sprejema vrednostno oceno izvedenskega mnenja o tožničini preostali delovni zmožnosti, ki tvori podlago izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje se je v 14. točki obrazložitve sodbe argumentirano opredelilo do ugotovitev sodne izvedenke glede zmožnosti tožnice opravljati ustrezno delo, upoštevajoč stvarne razbremenitve v krajšem delovnem času 6 ur dnevno, 30 ur tedensko.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 331, 331/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba - mnenje ločitvenega upnika - večkratna ponovitev javne dražbe ali postopka zbiranja ponudb - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Res je, da je v tretjem odstavku 331. člena ZFPPIPP določeno, da lahko sodišče, če s prvim sklepom o prodaji določi kot način prodaje javno dražbo, hkrati določi, da se lahko postopek večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen, vendar mora odločitev na tej podlagi vsebovati tudi število možnih ponovitev prodaje, česar pa v konkretnem primeru izpodbijani sklep ne vsebuje. Vnaprejšnja dovolitev ponavljanja neuspešnih javnih dražb brez omejitve njihovega števila, lahko dejansko privede do sicer uspešne prodaje, vendar za povsem neznatno kupnino. Na podlagi odločitve, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče ne more izključiti možnosti, da v primeru več neuspešnih prodaj na javni dražbi, ki jih je odobrilo sodišče prve stopnje brez omejitve njihovega števila, kupnina ne bo zadoščala niti za vse stroške več ponovljenih javnih dražb. Zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, koliko ponovljenih dražb dovoljuje, prav tako pa bi se glede na višino izklicne cene in trajanje postopka prodaje moralo opredeliti tudi do vprašanja, ali so v takem primeru izpolnjeni pogoji za ponudbo ločitvenemu upniku, da navedeno premoženje prevzame v poplačilo svoje terjatve, ki jo ima zavarovano z ločitveno pravico. O tem, da ga stečajni upravitelj, ki je imenovan v postopku osebnega stečaja nad ločitvenim upnikom, ne bi prevzel, sodišče ne more sklepati na podlagi mnenja upraviteljice, ki ga je podala v izjavi na pritožbo, da ni verjetno, da ga bo prevzel, ker ga bo moral nato sam unovčiti. O tem bi moralo sodišče prve stopnje vprašati upravitelja, česar pa še ni storilo, enako kot zmotno še ni zahtevalo od njega mnenja v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet tega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00050235
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 154, 154/1, 413.
stroški postopka - pravdni stroški po uspehu - prosti preudarek - arbitrarnost sojenja - varstvo koristi otroka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - socialno stanje - brezplačna pravna pomoč
Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine. Odločitev ne sme biti stihijska in arbitrarna. Sodišče ima pri stroškovni odločitvi v zakonskih in družinskih postopkih na voljo celotno paleto možnih stroškovnih odločitev, lahko jih prisodi v celoti eni ali drugi stranki, odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške, ali pa stroške razporedi med stranki v poljubnem deležu oziroma odstotku.
Brezplačna pravna pomoč krije zgolj strankine lastne stroške postopka, nima pa socialno stanje nikakršnega vpliva na obveznost stranke, da povrne stroške postopka nasprotni stranki.
izjava o umiku tožbe - ustavitev postopka - izrecen umik tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
Ker glede na pojasnjeno povzete tožbene navedbe ne predstavljajo izrecne izjave tožeče stranke o umiku tožbe za dne 9. 10. 2018 plačan znesek 289,84 EUR, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za preračun terjatve, kot ga je napravilo v 9. točki izpodbijanega sklepa in posledično ustavitev postopka na temelju 188. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP). S takšnim nezakonitim postopanjem sodišča pa je bila tožeči stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 156, 156/3.. ZObr člen 97f, 97f/3.. ZSSloV člen 53.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Tožena stranka tožniku v obdobju primopredaje, ki je trajala prvih 14 dni misije, v obdobju od 20. aprila do konca maja 2014, ko je delo opravljal v bazi A., in v oktobru 2014 ni zagotovila skupno 9 dni tedenskega počitka. Na tej podlagi je sodišče tožniku prisodilo odškodnino v znesku 1.293,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za 19 dni neizrabljenega tedenskega počitka pa je zavrnilo na podlagi presoje, da opravila, ki jih je tožnik opravljal kot vojak vezist in vodja skupine na proste dni po vsebini in obsegu ne predstavljajo kršitve njegove pravice do tedenskega počitka.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 251, 251/3. ZIKS-1 člen 8, 8/1, 20, 20/1, 81. KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 359, 359/3, 402, 402/3.
način izvršitve kazni zapora - prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - prestajanje kazni v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku - odprti oddelek - novela ZKP-N - odložitev izvršitve kazni zapora - pravica do izjave - mnenje zdravniške komisije - direktor zavoda - pristojnost
Novela ZKP-N, ki se je začela uporabljati 20. 10. 2019, je namreč s spremembo tretjega odstavka 359. člena ZKP dodala ustrezno podlago za odločanje o režimu prestajanja (vrsti zavodskega oddelka). Ker pa je takšna možnost za sodišče predvidena zgolj za sodbo, s katero spozna obdolženca za krivega (tretji odstavek 359. člena ZKP), medtem ko zakonodajalec slednje ni uredil tudi za primere, v katerih obdolženec poda predlog za prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku po pravnomočnosti obsodilne sodbe, kot je to sicer urejeno za druge, taksativno navedene načine izvršitve kazni zapora v prvem odstavku 129.a člena ZKP, je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je predlog obsojenca za prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku zavrglo, pravilna. Povedano drugače, ZKP vsebuje pravno podlago zgolj za odločanje sodišča o predlogu obdolženca za prestajanje kazni na odprtem oddelku ob izreku obsodilne sodbe, ne pa tudi za odločanje o kasnejših predlogih, torej predlogih, ki so bili vloženi po pravnomočnosti sodbe. O takšnih predlogih je po nastopu kazni zapora pristojen odločati direktor zavoda za prestajanja kazni zapora (81. člen ZIKS-1).
poročilo centra za socialno delo - denarna kazen - kršitev začasne odredbe
Ob tem je sodišče pravilno upoštevalo vlogo CSD v postopkih kot je obravnavani in sicer, da Zakon o nepravdnem postopku v 108.členu določa, da se navedbe CSD v predlogih, poročilih in drugih pisanjih štejejo za navedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - stanje na trr - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Tožeča stranka ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o njenem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, kjer izstopajo prilivi in odlivi na transakcijskem računu s stanjem dobrih 88.000,00 EUR. Prav tako ne zanika višine sodne takse 3.003,00 EUR. Tožeča stranka je imela možnost zatrjevati in dokazovati svoje ″realno″ stanje pred sodiščem prve stopnje, česar ni storila.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je reparacijski tožbeni zahtevek utemeljen. Tožena stranka v prvem sojenju temu zahtevku ni nasprotovala, ne po utemeljenosti in tudi ne po višini, prav tako pa tudi ni predložila nobenih dokazov s tem v zvezi, zato je z navedbami, ki jih je podala v novem sojenju šele s pripravljalno vlogo z dne 7. 6. 2021, prekludirana skladno z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP.
duševno zdravje - duševna motnja - duševna bolezen - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - zakonski pogoji - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - ogrožanje lastnega zdravja - odklanjanje zdravljenja (terapije) - ponovitvena nevarnost - nujna zadeva - učinek pravnomočnosti
Obdobje dveh mesecev je obdobje, ki je potrebno, da se uredi in začne učinkovati terapija ter stanje udeleženca stabilizira do te mere, da bo dosegel tolikšno kritičnost do svoje bolezni in nujnosti prejemanja terapije tudi po odpustu, da bo sposoben nadaljevati z milejšimi oblikami zdravljenja.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - obrazložen ugovor - vsebinska presoja - pravna podlaga - predlog za razpis naroka - razveljavitev plačilnega naloga
Za obrazloženost ugovora zadošča, da toženec s podanimi navedbami nasprotuje tožnikovi terjatvi. Tožnik pa je tisti, ki mora dokazati obstoj zatrjevane toženčeve pogodbene obveznosti.