ZST-1 člen 1, 1/3, 8, 11, 11/3. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - nova dejstva - spremenjene okoliščine - konkretizacija navedb - premoženjsko stanje - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je sicer v primeru spremenjenih okoliščin mogoče, vendar pa tožeča stranka teh (torej okoliščin, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene) ni konkretizirano zatrjevala.
Plačilo sodne takse za redni postopek v konkretni zadevi ni več procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča (8. člen ZST-1), saj se na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča prve stopnje tožba šteje za umaknjeno. Ker se pravno osebo glede na določbo tretjega odstavka 11. člena ZST-1 lahko oprosti plačila sodnih taks v celoti ali deloma le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, tožeče stranke plačila navedene takse ni mogoče oprostiti.
DZ člen 239, 239/3, 241, 242, 243, 244, 244/1, 263, 263/1. ZNP-1 člen 6, 6/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - primernost skrbnika - želje varovanca - izbira skrbnika - procesna sposobnost - sposobnost skrbeti zase - postavitev skrbnika - namen skrbništva - varovanje pravic in pravnih koristi - poslabšanje zdravstvenega stanja - duševno stanje - duševno zdravje - center za socialno delo kot skrbnik - pogodba o preužitku
Sodišče se je podrobno opredelilo glede (ne)primernosti sorodnikov nasprotnega udeleženca, da se postavijo za skrbnika. Številni sodni postopki in nerešeni premoženjski spori med sorodniki, ki so povezani tudi z razpolaganji nasprotnega udeleženca z njegovim premoženjem, v povezavi s skupnim premoženjem, ki je bilo ustvarjeno z njegovo ženo, po kateri teče zapuščinski postopek, so prepričljiv razlog, zaradi katerega za skrbnika ne more biti postavljen noben sorodnik od nasprotnega udeleženca.
Imenovanje sorodnika za skrbnika nasprotnemu udeležencu bi bilo v nasprotju z njegovimi koristmi.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050377
DZ člen 110.
razveza zakonske zveze - vračanje daril po razvezi zakonske zveze - darilna pogodba - običajna darila - nagib pri darilni pogodbi - preklic darila - skupno premoženje zakoncev
Razveza zakonske zveze ima lahko lastnost tovrstne spremenjene okoliščine le v primerih, ko je odločilen nagib za darilo predstavljala zakonska zveza z obdarjencem oziroma njej lastna "vera v dosmrtno skupno življenje". Kadar je bil nagib za sklenitev darilne pogodbe med zakoncema (še kakšen) drug, razveza njune zakonske zveze po naravi stvari ni spremenjena okoliščina, ki bi darovalcu omogočala preklic darila.
stroški rubeža - prisotnost pooblaščenca pri rubežu
V konkretnem primeru ni šlo za klasični rubež premičnin, torej premičnin, ki se bodo našle pri dolžnici, temveč točno določenih predmetov - umetniških slik, katerih izvršbo je dovolilo sodišče na predlog dolžnice po predloženih fotografijah dolžnice, pri čemer je bil označen avtor, uporabljena tehnika, letnica in dimenzije dela. Dileme, kateri nedoločeni predmeti se bodo našli pri rubežu, ni bilo.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00050222
DZ člen 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 9.
začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - zavrženje pritožbe - pritožbeni rok v postopku izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - pravni pouk
Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Pritožbeni rok traja 8 dni.
ZPP člen 155. ZST-1 člen 6, 6/3. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5. ZFPPIPP člen 301, 301/4, 354, 354/1, 383.
odločitev o stroških postopka - plačilo sodne takse - dokazilo o plačilu - nastanek pravdnih stroškov - nastanek terjatve - osebni stečaj - začetek osebnega stečaja - izrek odločbe - obstoj terjatve - administrativni stroški - materialni stroški
Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da mu v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZST-1 ni bilo treba predložiti dokazila o plačani sodni taksi in da iz dejstva, da se je po vložitvi ugovora postopek nadaljeval v pravdi, izhaja, da je bil zanj plačana sodna taksa. V nasprotnem primeru bi se ugovor štel za umaknjenega (peti odstavek v zvezi s prvim odstavkom 29.b člena ZIZ). Ta strošek mu je torej nastal.
Ker je strošek za sodno takso nastal pred začetkom stečajnega postopka, ki teče zoper tožnico, gre za terjatev, ki se plača iz razdelitvene mase. V tem postopku se zato obstoj terjatve le ugotovi (četrti odstavek 301. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Materialni stroški, ki so nastali po začetku stečajnega postopka, po določbah ZFPPIPP štejejo za strošek stečajnega postopka (prvi odstavek 354. člena v zvezi s 383. členom). Izrek je zato dajatveni.
škodni dogodek - pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za duševne bolečine - hud primer po Fischerjevi lestvici - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pretrpljene telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - povprečna neto plača - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - brazgotine - šepanje - posttravmatska stresna motnja - objektivna pogojenost višine odškodnine - nesklepčnost
Prisojena denarna odškodnina tožnice iz naslova nepremoženjske škode predstavlja pravično denarno odškodnino in je v skladu z načelom objektivne pogojenosti odškodnine ustrezno umeščena v sodno prakso.
pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - spor majhne vrednosti - odpoved pogodbe - splošni pogoji - banka - nadomestilo
Iz splošnih pogojev poslovanja z osebnim računom sledi, da je banka do nadomestila za opravljene storitve in stroške upravičena ne glede na to, da na računu ni kritja.
ugotovitvena tožba - določitev deležev zakoncev na skupnem premoženju na zahtevo upnika - aktivna legitimacija upnika - pravnomočna sodba - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pravni interes (pravna korist) za tožbo - dolg enega zakonca - obstoj skupnega premoženja - gospodarska družba - poslovni delež zakonca v družbi - skupna lastnina zakoncev - odsvojitev deleža gospodarske družbe - osebni stečaj pravdne stranke - odpust obveznosti
Zmotno je stališče, da je kljub sklenitvi darilne pogodbe poslovni delež v tretji toženki še vedno skupno premoženje toženca in druge toženke. Četudi je bil poslovni delež pred sklenitvijo pogodbe skupna last zakoncev, še ne pomeni, da eden od njiju ni mogel s tem lastninskim upravičenjem veljavno razpolagati v korist drugega zakonca. V sodbi tudi ni ugotovitev, ki bi utemeljevale sklep, da pogodba ne obstaja, da ni veljavna ali da ne učinkuje v razmerju do tožnice. Z izpolnitvijo pogodbe je tako lastnica poslovnega deleža postala druga toženka. Ker ni več skupna last toženca in druge toženke, ni podana ena od predpostavk za utemeljenost zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00050493
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7-2, 8, 8-1, 80. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah točka 16. ZPP člen 18, 18/1. ZMZPP člen 4.
spor z mednarodnim elementom - procesne predpostavke - solidarna odgovornost - kraj škodnega dogodka - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - kvazidelikt
Tožnik zatrjuje, da sta mu toženca povzročila materialno in nematerialno škodo, ker obveznosti iz sodne poravnave nista izpolnila in se je iz tega razloga vodil izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Radovljici. Tožnik torej zatrjuje, da je do škodnega dogodka prišlo v Sloveniji, kar pomeni, da je glede na določbo 2. tč. 7. člena Uredbe Sveta (EU) št. 1215/2012 podana pristojnost slovenskega sodišča.
ZST-1 člen 4, 4/2, 5, 5/1, 16. ZPP člen 105, 105/1, 179, 180, 180/1. URS člen 2.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - stroški za preživljanje prosilca - taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - tožba - sestavine tožbe - vložitev tožbe - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev
Nastanek taksne obveznosti je pogojen z vložitvijo vloge, ki ima vse zakonsko predpisane sestavine za tožbo.
Meja med vlogo, ki jo sodišče obravnava kot drugo vlogo, vloženo pred pravdnim sodiščem, in za katero ni predpisana taksna obveznost, in vlogo, ki jo sodišče obravnava kot nepopolno tožbo, ni opredeljena. Edino zanesljivo ločnico lahko predstavlja zakonska opredelitev pojma tožba.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 12b, 12b/1. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - nedopustne pritožbene novote - čas odloga
Če stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da tega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052147
ZMZPP člen 48, 52. ZPP člen 8, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost tujega sodišča - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - posojilna pogodba - zaslišanje prič iz tujine - zaslišanje prič v tujini po zaprošenem organu - dokazna ocena
Sodišče Republike Slovenije je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora, je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti (29. člen ZPP). Kot izhaja iz podatkov spisa, sta pravdni stranki državljana Republike Slovenije in imata oba tu stalno prebivališče. Sporno posojilno pogodbo sta sklenila pred albansko notarko v Republiki Albaniji. ZMZPP v 48. členu določa, da je sodišče Republike Slovenije v zadevah z mednarodnim elementom pristojno, če ima toženec stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji. Po tem pravilu je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije. Stranki se pod določenimi pogoji sicer smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča (52. člen ZMZPP), a ti pogoji v obravnavani zadevi niso izpolnjeni.
stroški pravdnega postopka - povračilo pravdnih stroškov - krivdno povzročeni stroški - načelo uspeha pravdnih strank - sprememba tožbe - malomarnost - pristop na narok - razlogi za prestavitev naroka za glavno obravnavo - prepoved povzročanja škode - separatni stroški
Sodišče lahko narok prekliče tudi v primeru, da stranka tega ne predlaga, če oceni, da je to potrebno. Ker je sodišče prve stopnje v tem pogledu ravnalo drugače, nato pa je na naroku ugotovilo, da le-tega ne more opraviti, ker mora preveriti procesne predpostavke glede spremenjene tožbe, to ne more biti v škodo pooblaščenca tožnika.
ZNP-1 člen 19, 20, 26, 30. ZZK-1 člen 98, 98/4, 99, 99/1. ZD člen 128.
ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine - udeležba v postopku - priglasitev udeležbe - formalni udeleženci - materialni udeleženci - prepoved odtujitve in obremenitve - pravni interes za udeležbo v postopku
MO je na podlagi oblikovalne odločbe upravnega organa pridobila t. i. prisilno pravico do prepovedi odtujitve in obremenitve. Drži sicer, da je bila v zemljiško knjigo vpisana z zaznambo in ne z vknjižbo (ki je po določbi 27. člena ZZK - namenjena vpisu pravic), a to ne pomeni, da ne gre za pravico.
skupno premoženje zakoncev - določitev deleža na skupnem premoženju - obseg in deleži na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja - gradnja družinske hiše - dohodki iz delovnega razmerja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku
V konkretnem primeru nakupa parcele ni ustrezno obravnavati ločeno in izolirano od nadaljnjega dogajanja – gradnje in opremljanja hiše. Gre za enoten, skupen projekt pridobitve oz. ustvaritve skupnega doma, kjer je nakup parcele zgolj ena faza tega projekta, del potrebnih poslov in opravil, ki vodi h končnemu cilju – ustvaritvi doma za družino.
Toženčevo vlaganje posebnega premoženja v nastanek doma je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo pri določitvi njegovega višjega deleža na skupnem premoženju.
Dohodki, ustvarjeni z delom v času trajanja zunajzakonske zveze (plači in drugi prejemki v zvezi z delovnim razmerjem), so bili v času gradnje porabljeni deloma za tekoče potrebe preživljanja, deloma pa za ustvarjanje skupnega premoženja (projekt izgradnje skupnega doma). Pri tem je nepomembno, kateri od partnerjev je »svoj« denar porabil za plačilo delavcev, materiala, kateri pa za nakup hrane in drugih življenjskih potrebščin.
Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja, za katere izkažejo večji interes, pri delitvi solastne stvari pa se praviloma razdeli posamezna solastna stvar. Delitev skupnega premoženja je praviloma stvar nepravdnega postopka, delitev v pravdi pa je izjema, ki jo je potrebno razlagati ozko. V praksi se ta izjema naredi najpogosteje takrat, ko stranki sami predlagata delitev že v pravdi. Zgolj dejstvo, da toženec razpolaga z računom, na katerem so (bili) prihranki, še ne upravičuje delitve tega dela skupnega premoženja v pravdi, saj bi bilo po tej logiki treba gotovino, ki se nahaja pri enem od skupnih lastnikov, vedno deliti že v pravdi.
ustrezna skrbnost - odlog izvršbe - razlogi za odlog izvršbe - ravnotežje ustavno varovanih interesov v izvršilnem postopku - epidemija - aktivno ravnanje dolžnika
Zakonodajalec je predpisal pogoj, da dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače (2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ). V tej zvezi je bistveno vprašanje, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo pravočasno prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike, pri čemer je tudi odločilno, ali ima dolžnik pri tem na voljo ustrezno pomoč socialnih služb. Odlog izvršbe namreč ne sme trajno odvzeti upniku pravice do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti razumen, a omejen čas, da sam ob pomoči socialnih služb poišče novo nastanitev.
zapuščinski postopek - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - obseg zapuščinskega premoženja - čista vrednost premoženja - običajni pogrebni stroški
Vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, sodišče ugotovi po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je od vrednosti zapuščinskega premoženja odštelo pogrebne stroške v višini, ki običajno nastanejo. Dediči namreč sodišču njihove dejanske višine niso sporočili.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - dvom o nepristranskosti sodišča - nepravilnosti v sodnem postopku
Zgolj dejstvo vložene kazenske ovadbe pa samo po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki bi apriori vzbujala dvom o nepristranskost sodišča ali pri javnosti ustvarila vtis, da je zato omajana nevtralnost sodišča.