DZ člen 239, 239/3, 241, 242, 243, 244, 244/1, 263, 263/1. ZNP-1 člen 6, 6/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - primernost skrbnika - želje varovanca - izbira skrbnika - procesna sposobnost - sposobnost skrbeti zase - postavitev skrbnika - namen skrbništva - varovanje pravic in pravnih koristi - poslabšanje zdravstvenega stanja - duševno stanje - duševno zdravje - center za socialno delo kot skrbnik - pogodba o preužitku
Sodišče se je podrobno opredelilo glede (ne)primernosti sorodnikov nasprotnega udeleženca, da se postavijo za skrbnika. Številni sodni postopki in nerešeni premoženjski spori med sorodniki, ki so povezani tudi z razpolaganji nasprotnega udeleženca z njegovim premoženjem, v povezavi s skupnim premoženjem, ki je bilo ustvarjeno z njegovo ženo, po kateri teče zapuščinski postopek, so prepričljiv razlog, zaradi katerega za skrbnika ne more biti postavljen noben sorodnik od nasprotnega udeleženca.
Imenovanje sorodnika za skrbnika nasprotnemu udeležencu bi bilo v nasprotju z njegovimi koristmi.
stroški rubeža - prisotnost pooblaščenca pri rubežu
V konkretnem primeru ni šlo za klasični rubež premičnin, torej premičnin, ki se bodo našle pri dolžnici, temveč točno določenih predmetov - umetniških slik, katerih izvršbo je dovolilo sodišče na predlog dolžnice po predloženih fotografijah dolžnice, pri čemer je bil označen avtor, uporabljena tehnika, letnica in dimenzije dela. Dileme, kateri nedoločeni predmeti se bodo našli pri rubežu, ni bilo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050377
DZ člen 110.
razveza zakonske zveze - vračanje daril po razvezi zakonske zveze - darilna pogodba - običajna darila - nagib pri darilni pogodbi - preklic darila - skupno premoženje zakoncev
Razveza zakonske zveze ima lahko lastnost tovrstne spremenjene okoliščine le v primerih, ko je odločilen nagib za darilo predstavljala zakonska zveza z obdarjencem oziroma njej lastna "vera v dosmrtno skupno življenje". Kadar je bil nagib za sklenitev darilne pogodbe med zakoncema (še kakšen) drug, razveza njune zakonske zveze po naravi stvari ni spremenjena okoliščina, ki bi darovalcu omogočala preklic darila.
škodni dogodek - pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za duševne bolečine - hud primer po Fischerjevi lestvici - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pretrpljene telesne bolečine - primarni in sekundarni strah - povprečna neto plača - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - brazgotine - šepanje - posttravmatska stresna motnja - objektivna pogojenost višine odškodnine - nesklepčnost
Prisojena denarna odškodnina tožnice iz naslova nepremoženjske škode predstavlja pravično denarno odškodnino in je v skladu z načelom objektivne pogojenosti odškodnine ustrezno umeščena v sodno prakso.
ugotovitvena tožba - določitev deležev zakoncev na skupnem premoženju na zahtevo upnika - aktivna legitimacija upnika - pravnomočna sodba - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pravni interes (pravna korist) za tožbo - dolg enega zakonca - obstoj skupnega premoženja - gospodarska družba - poslovni delež zakonca v družbi - skupna lastnina zakoncev - odsvojitev deleža gospodarske družbe - osebni stečaj pravdne stranke - odpust obveznosti
Zmotno je stališče, da je kljub sklenitvi darilne pogodbe poslovni delež v tretji toženki še vedno skupno premoženje toženca in druge toženke. Četudi je bil poslovni delež pred sklenitvijo pogodbe skupna last zakoncev, še ne pomeni, da eden od njiju ni mogel s tem lastninskim upravičenjem veljavno razpolagati v korist drugega zakonca. V sodbi tudi ni ugotovitev, ki bi utemeljevale sklep, da pogodba ne obstaja, da ni veljavna ali da ne učinkuje v razmerju do tožnice. Z izpolnitvijo pogodbe je tako lastnica poslovnega deleža postala druga toženka. Ker ni več skupna last toženca in druge toženke, ni podana ena od predpostavk za utemeljenost zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00050493
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7-2, 8, 8-1, 80. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah točka 16. ZPP člen 18, 18/1. ZMZPP člen 4.
spor z mednarodnim elementom - procesne predpostavke - solidarna odgovornost - kraj škodnega dogodka - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - kvazidelikt
Tožnik zatrjuje, da sta mu toženca povzročila materialno in nematerialno škodo, ker obveznosti iz sodne poravnave nista izpolnila in se je iz tega razloga vodil izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Radovljici. Tožnik torej zatrjuje, da je do škodnega dogodka prišlo v Sloveniji, kar pomeni, da je glede na določbo 2. tč. 7. člena Uredbe Sveta (EU) št. 1215/2012 podana pristojnost slovenskega sodišča.
ZST-1 člen 4, 4/2, 5, 5/1, 16. ZPP člen 105, 105/1, 179, 180, 180/1. URS člen 2.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - stroški za preživljanje prosilca - taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - tožba - sestavine tožbe - vložitev tožbe - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev
Nastanek taksne obveznosti je pogojen z vložitvijo vloge, ki ima vse zakonsko predpisane sestavine za tožbo.
Meja med vlogo, ki jo sodišče obravnava kot drugo vlogo, vloženo pred pravdnim sodiščem, in za katero ni predpisana taksna obveznost, in vlogo, ki jo sodišče obravnava kot nepopolno tožbo, ni opredeljena. Edino zanesljivo ločnico lahko predstavlja zakonska opredelitev pojma tožba.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 12b, 12b/1. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko stanje - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - nedopustne pritožbene novote - čas odloga
Če stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da tega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - spor majhne vrednosti - odpoved pogodbe - splošni pogoji - banka - nadomestilo
Iz splošnih pogojev poslovanja z osebnim računom sledi, da je banka do nadomestila za opravljene storitve in stroške upravičena ne glede na to, da na računu ni kritja.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00050222
DZ člen 161. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 9.
začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - zavrženje pritožbe - pritožbeni rok v postopku izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - pravni pouk
Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Pritožbeni rok traja 8 dni.
ZPP člen 155. ZST-1 člen 6, 6/3. ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5. ZFPPIPP člen 301, 301/4, 354, 354/1, 383.
odločitev o stroških postopka - plačilo sodne takse - dokazilo o plačilu - nastanek pravdnih stroškov - nastanek terjatve - osebni stečaj - začetek osebnega stečaja - izrek odločbe - obstoj terjatve - administrativni stroški - materialni stroški
Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da mu v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZST-1 ni bilo treba predložiti dokazila o plačani sodni taksi in da iz dejstva, da se je po vložitvi ugovora postopek nadaljeval v pravdi, izhaja, da je bil zanj plačana sodna taksa. V nasprotnem primeru bi se ugovor štel za umaknjenega (peti odstavek v zvezi s prvim odstavkom 29.b člena ZIZ). Ta strošek mu je torej nastal.
Ker je strošek za sodno takso nastal pred začetkom stečajnega postopka, ki teče zoper tožnico, gre za terjatev, ki se plača iz razdelitvene mase. V tem postopku se zato obstoj terjatve le ugotovi (četrti odstavek 301. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Materialni stroški, ki so nastali po začetku stečajnega postopka, po določbah ZFPPIPP štejejo za strošek stečajnega postopka (prvi odstavek 354. člena v zvezi s 383. členom). Izrek je zato dajatveni.
ZST-1 člen 1, 1/3, 8, 11, 11/3. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - nova dejstva - spremenjene okoliščine - konkretizacija navedb - premoženjsko stanje - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je sicer v primeru spremenjenih okoliščin mogoče, vendar pa tožeča stranka teh (torej okoliščin, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene) ni konkretizirano zatrjevala.
Plačilo sodne takse za redni postopek v konkretni zadevi ni več procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča (8. člen ZST-1), saj se na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča prve stopnje tožba šteje za umaknjeno. Ker se pravno osebo glede na določbo tretjega odstavka 11. člena ZST-1 lahko oprosti plačila sodnih taks v celoti ali deloma le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, tožeče stranke plačila navedene takse ni mogoče oprostiti.
ZIZ člen 15. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365/1, 365/1-3.
predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino - ponovna prodaja nepremičnine - spremenjene okoliščine - splošno znana dejstva - epidemija - razveljavitev sklepa
Epidemiološka situacija je vplivala tako na delo sodišč, kot tudi na zanimanje za nakup na javni dražbi, nov predlog pa je upnik podal po prenehanju ukrepov, eno leto po neuspešnem poskusu prodaje na javni dražbi; torej z namenom, da se opravi ponovni poskus prodaje, ki predhodno (s predlogom v roku šestih mesecev po prvi prodaji) zaradi neugodnih razmer ni bil smiseln.
Pritožbena zatrjevanja, da storilec v postopku o prekršku ni vlagal pravnih sredstev, ker je bil zaveden s strani policista in kot laik prepričan, da bo stekel postopek o prekršku pred okrajnim sodiščem in da bo imel možnost v postopku pred sodiščem pojasniti okoliščine dogodka ter zaprositi za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevna.
skupno premoženje zakoncev - določitev deleža na skupnem premoženju - obseg in deleži na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja - gradnja družinske hiše - dohodki iz delovnega razmerja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku
V konkretnem primeru nakupa parcele ni ustrezno obravnavati ločeno in izolirano od nadaljnjega dogajanja – gradnje in opremljanja hiše. Gre za enoten, skupen projekt pridobitve oz. ustvaritve skupnega doma, kjer je nakup parcele zgolj ena faza tega projekta, del potrebnih poslov in opravil, ki vodi h končnemu cilju – ustvaritvi doma za družino.
Toženčevo vlaganje posebnega premoženja v nastanek doma je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo pri določitvi njegovega višjega deleža na skupnem premoženju.
Dohodki, ustvarjeni z delom v času trajanja zunajzakonske zveze (plači in drugi prejemki v zvezi z delovnim razmerjem), so bili v času gradnje porabljeni deloma za tekoče potrebe preživljanja, deloma pa za ustvarjanje skupnega premoženja (projekt izgradnje skupnega doma). Pri tem je nepomembno, kateri od partnerjev je »svoj« denar porabil za plačilo delavcev, materiala, kateri pa za nakup hrane in drugih življenjskih potrebščin.
Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja, za katere izkažejo večji interes, pri delitvi solastne stvari pa se praviloma razdeli posamezna solastna stvar. Delitev skupnega premoženja je praviloma stvar nepravdnega postopka, delitev v pravdi pa je izjema, ki jo je potrebno razlagati ozko. V praksi se ta izjema naredi najpogosteje takrat, ko stranki sami predlagata delitev že v pravdi. Zgolj dejstvo, da toženec razpolaga z računom, na katerem so (bili) prihranki, še ne upravičuje delitve tega dela skupnega premoženja v pravdi, saj bi bilo po tej logiki treba gotovino, ki se nahaja pri enem od skupnih lastnikov, vedno deliti že v pravdi.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Sodišče prve stopnje je storilki s podaljševanjem roka v okviru svojih zmožnosti poskušalo omogočiti, da bi si zagotovila zadostna finančna sredstva za prijavo v rehabilitacijski program, a storilka te priložnosti žal ni znala izkoristiti in kljub znantno podaljšanem roku za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program, sodišču tega še vedno ni predložila.
OZ člen 619, 633, 634, 634/1, 636. ZPP člen 8, 286b, 286b/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - podjemna pogodba - odgovornost za stvarne napake - obvestilo o stvarnih napakah - vzrok za napako - zavrnitev dokaznega predloga
Kot obvestilo o napakah je mogoče razumeti že ravnanje zakonitega zastopnika tožene stranke (naročnik), ko je na sestanku zakonitemu zastopniku tožeče stranke (podjemnik) pokazal usedline v kozarčkih. Naročnik ima namreč v razmerju do podjemnika položaj laika, zato zadošča, da podjemnika le obvesti o končni posledici napake in ni dolžan navesti vzroka (izvora) napake. Kljub temu, da sta se zakonita zastopnika na sestanku strinjala, da vzrok za napake ni bil v neustreznem zapiranju kozarčkov, to ne pomeni, da obvestilo o napaki takrat ni bilo izdano.
ZPP člen 274, 274/1. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 40, 40/5, 52, 52/1, 52/2, 55, 55/1, 55/1-7, 64, 65, 79.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - ugovor ustavljenega izvršilnega postopka - ponoven predlog - spremenjene okoliščine - pravni interes - res iudicata v izvršilnem postopku - isto izvršilno sredstvo - iz izvršbe izvzeti predmeti - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - popoln predlog za izvršbo - ugovor tretjega - uveljavljanje pravic v korist tretjega
Pravnomočno ustavljen izvršilni postopek zaradi neuspešne izvršbe ni ovira, ki bi upniku onemogočala ponovno predlaganje izvršbe z istim izvršilnim sredstvom, kot si napačno tolmači pritožba. Ustavitev postopka predstavlja prenehanje učinkov sklepa o izvršbi v delu dovoljene izvršbe. Ta pa je namenjen le za ustanovitev procesnega razmerja, namenjenega uporabi prisilnih sredstev za izvršitev upnikove terjatve v enkratnem trajanju, dokler terjatev ni poravnana ali dokler se ne pojavijo razlogi za ustavitev.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog tožene stranke za odlog oziroma obročno plačilo predujma za izvedenca, ker v zakonu ni podlage za odlog oziroma obročno plačilo predujma za izvedenca v pravdnem postopku.
Pritožnik tudi ne more uspeti s sklicevanjem na 22. in 23. člen Ustave Republike Slovenije, ker naj bi mu bilo zaradi ekonomskega statusa onemogočeno, da bi o njegovih pravicah odločalo sodišče. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega ali izvensodnega postopka, med drugim tudi kot oprostitev plačila stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih opravičenih stroškov (peti odstavek 26. člena ZBPP). O pogojih za dodelitev brezplačne pravne pomoči se zato, kot izhaja iz navedenega, odloča pod pogoji in po postopku, ki jih določa ZBPP.