ZIZ člen 15. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365/1, 365/1-3.
predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino - ponovna prodaja nepremičnine - spremenjene okoliščine - splošno znana dejstva - epidemija - razveljavitev sklepa
Epidemiološka situacija je vplivala tako na delo sodišč, kot tudi na zanimanje za nakup na javni dražbi, nov predlog pa je upnik podal po prenehanju ukrepov, eno leto po neuspešnem poskusu prodaje na javni dražbi; torej z namenom, da se opravi ponovni poskus prodaje, ki predhodno (s predlogom v roku šestih mesecev po prvi prodaji) zaradi neugodnih razmer ni bil smiseln.
ZP-1 člen 8. KZ-1 člen 32, 32/1. ZDR-1 člen 131, 217, 217/1, 217/1 - 25.
skrajna sila - prekršek neznatnega pomena - opomin - regres za letni dopust
Četudi se je pravna oseba dejansko znašla v likvidnostnih težavah v letu 2019, kar sicer ostaja zgolj na ravni zatrjevanj, bi vendarle odgovorna oseba pravne osebe morala poskrbeti za izplačilo regresa v roku, kot ga določa zakona in kolektivna pogodba dejavnosti. Ravnanje v skrajni sili tako ni izkazano.
Nikakor se ni mogoče strinjati, da tako zapoznelo izplačilo regresa za letni dopust ne predstavlja nobene škodljive posledice, izplačilo regresa v celoti skoraj eno leto po izteku roka za prvotno izplačilo pa tudi ni mogoče šteti kot dejanje, ki ga je v celoti odpravilo nastale škodljive posledice za delavce. Namen izplačila regresa oziroma pravice do regresa za letni dopust je v tem, da si lahko delavci privoščijo plačan oddih v času izrabe letnega dopusta, zapoznelo izplačilo regresa za letni dopust pa vsekakor uresničevanja tega namena ne omogoča.
Z navedbami in dokazi o tem, da naj bi storilec v času, ko je imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih 16 kazenskih točk, opravil program usposabljanja v rehabilitacijskem programu za izbris kazenskih točk, in da kljub predložitvi dokazila o uspešno opravljenem programu ni prišlo do izbrisa 4 kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk, je zagovornik vzpostavil dvom v pravilnost vpisov s skupni evidenci kazenskih točk in ugotovitev glede izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
zavarovanje terjatve - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - pritožbeni rok v postopku izdaje začasne odredbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odlog izvršbe - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - prepozen predlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče obrazložiti, zakaj je določilo pritožbeni rok 8 in ne 15 dni, s čimer naj bi storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Prvič, napačno določen pravni pouk, četudi bi se sodišču prve stopnje pripetil, ne more pomeniti absolutne bistvene kršitve določb postopka, temveč kvečjemu relativno kršitev. Drugič, noben predpis ne določa, da bi morala sodna odločba vsebovati obrazložitev, zakaj je sodišče določilo pritožbeni rok, kot je zapisan v pravnem pouku (in določen v zakonu). In tretjič, pritožbeni rok v postopkih zavarovanja znaša 8 dni (tretji odstavek 9. člena v zvezi z 239. členom ZIZ), torej je pritožbeni rok določen pravilno.
ZNP-1 člen 19, 20, 26, 30. ZZK-1 člen 98, 98/4, 99, 99/1. ZD člen 128.
ureditev razmerij med solastniki - delitev solastnine - udeležba v postopku - priglasitev udeležbe - formalni udeleženci - materialni udeleženci - prepoved odtujitve in obremenitve - pravni interes za udeležbo v postopku
MO je na podlagi oblikovalne odločbe upravnega organa pridobila t. i. prisilno pravico do prepovedi odtujitve in obremenitve. Drži sicer, da je bila v zemljiško knjigo vpisana z zaznambo in ne z vknjižbo (ki je po določbi 27. člena ZZK - namenjena vpisu pravic), a to ne pomeni, da ne gre za pravico.
Pritožbena zatrjevanja, da storilec v postopku o prekršku ni vlagal pravnih sredstev, ker je bil zaveden s strani policista in kot laik prepričan, da bo stekel postopek o prekršku pred okrajnim sodiščem in da bo imel možnost v postopku pred sodiščem pojasniti okoliščine dogodka ter zaprositi za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevna.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dejansko stanje - vpis v evidenco kazenskih točk
Ker se poraja dvom v pravilnost vpisov v skupni evidenci kazenskih točk in ugotovitev glede izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je pritožbeni očitek o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja utemeljen.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pritožba zoper sklep - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Pri razlogih, ki jih je storilec navajal za zamudo roka za vložitev pritožbe, gre nedvomno za razloge subjektivne narave in ne za razloge, ki bi bili izven sfere njegovega delovanja. V kolikor storilec ni bil prepričan v pravilno razumevanje pomena posameznega sklepa in v kolikor ni razumel pravnega pouka o možnosti vložitve pritožbe, bi lahko glede tega poiskal pravno pomoč ali se o tem pozanimal na sodišču, pa tega očitno ni storil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052147
ZMZPP člen 48, 52. ZPP člen 8, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost tujega sodišča - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - posojilna pogodba - zaslišanje prič iz tujine - zaslišanje prič v tujini po zaprošenem organu - dokazna ocena
Sodišče Republike Slovenije je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora, je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti (29. člen ZPP). Kot izhaja iz podatkov spisa, sta pravdni stranki državljana Republike Slovenije in imata oba tu stalno prebivališče. Sporno posojilno pogodbo sta sklenila pred albansko notarko v Republiki Albaniji. ZMZPP v 48. členu določa, da je sodišče Republike Slovenije v zadevah z mednarodnim elementom pristojno, če ima toženec stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji. Po tem pravilu je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije. Stranki se pod določenimi pogoji sicer smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča (52. člen ZMZPP), a ti pogoji v obravnavani zadevi niso izpolnjeni.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Sodišče prve stopnje je storilki s podaljševanjem roka v okviru svojih zmožnosti poskušalo omogočiti, da bi si zagotovila zadostna finančna sredstva za prijavo v rehabilitacijski program, a storilka te priložnosti žal ni znala izkoristiti in kljub znantno podaljšanem roku za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program, sodišču tega še vedno ni predložila.
skupno premoženje zakoncev - določitev deleža na skupnem premoženju - obseg in deleži na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja - gradnja družinske hiše - dohodki iz delovnega razmerja - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku
V konkretnem primeru nakupa parcele ni ustrezno obravnavati ločeno in izolirano od nadaljnjega dogajanja – gradnje in opremljanja hiše. Gre za enoten, skupen projekt pridobitve oz. ustvaritve skupnega doma, kjer je nakup parcele zgolj ena faza tega projekta, del potrebnih poslov in opravil, ki vodi h končnemu cilju – ustvaritvi doma za družino.
Toženčevo vlaganje posebnega premoženja v nastanek doma je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo pri določitvi njegovega višjega deleža na skupnem premoženju.
Dohodki, ustvarjeni z delom v času trajanja zunajzakonske zveze (plači in drugi prejemki v zvezi z delovnim razmerjem), so bili v času gradnje porabljeni deloma za tekoče potrebe preživljanja, deloma pa za ustvarjanje skupnega premoženja (projekt izgradnje skupnega doma). Pri tem je nepomembno, kateri od partnerjev je »svoj« denar porabil za plačilo delavcev, materiala, kateri pa za nakup hrane in drugih življenjskih potrebščin.
Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja, za katere izkažejo večji interes, pri delitvi solastne stvari pa se praviloma razdeli posamezna solastna stvar. Delitev skupnega premoženja je praviloma stvar nepravdnega postopka, delitev v pravdi pa je izjema, ki jo je potrebno razlagati ozko. V praksi se ta izjema naredi najpogosteje takrat, ko stranki sami predlagata delitev že v pravdi. Zgolj dejstvo, da toženec razpolaga z računom, na katerem so (bili) prihranki, še ne upravičuje delitve tega dela skupnega premoženja v pravdi, saj bi bilo po tej logiki treba gotovino, ki se nahaja pri enem od skupnih lastnikov, vedno deliti že v pravdi.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izbris kazenskih točk
Kazenske točke se izbrišejo iz skupne evidence kazenskih točk po poteku dveh let od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, vendar le v primeru, če v tem obdobju storilec ne doseže ali preseže 18 kazenskih točk.
V primeru izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je sodišče storilcu ta ukrep dolžno izreči in ker pri tem sankcije ne odmerja, nima zakonske podlage, da bi pri odločanju upoštevalo okoliščine, ki v skladu s 26. členom ZP-1 vplivajo na odmero sankcij za storjeni prekršek.
dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - preizkus alkoholiziranosti - vožnja pod vplivom alkohola
Ker samo dejstvo, ali je obdolženka na kraju opravljanja kontrole policistoma izjavila, da ni bila voznica motornega vozila, ni odločilnega pomena za pravilno ugotovitev dejanskega stanja v predmetni zadevi, sodišče tudi utemeljeno ni zaslišalo drugega policista J. Z.. Sicer drži, da naj bi obdolženki preizkus alkoholiziranosti odredil ravno policist J. Z., vendar pa je bilo ugotovljeno, da je koncentracija alkohola v obdolženkinem organizmu takšna, da je potrebno pripraviti obdolžilni predlog zoper obdolženko, pa je nato postopek z obdolženko prevzel in zaključil policist J., ki je tudi izpolnil zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti. Zato se je zaslišanje policista J. Z. izkazalo za nepotrebno. Obramba pa zaslišanja tega policista tudi ni nikoli predlagala, niti ni bila s tem storjena nobena absolutna ali relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku, obramba pa tudi ni izkazala vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo in ugotovljenim dejanskim stanjem.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - dvom o nepristranskosti sodišča - nepravilnosti v sodnem postopku
Zgolj dejstvo vložene kazenske ovadbe pa samo po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki bi apriori vzbujala dvom o nepristranskost sodišča ali pri javnosti ustvarila vtis, da je zato omajana nevtralnost sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056581
SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3.
izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - poseben transakcijski račun - zamenjava upravnika - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - manjkajoče trditve - materialno procesno vodstvo - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - razveljavitev prvostopenjske sodbe - plačilo sredstev v rezervni sklad - dolžnost plačevanja v rezervni sklad - obvezen prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad - aktivna legitimacija za zahtevek na plačilo v rezervni sklad - etažni lastniki kot tožniki - oblikovanje tožbenega zahtevka
Upravnik ima aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad že na podlagi zakona. Če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga ima upravnik po določbi tretjega odstavka 44. člena SZ-1 oziroma šestega odstavka 119. člena SPZ pravico pozvati k plačilu, pri čemer se poziv šteje za verodostojno listino v smislu določb zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Poleg tega iz četrtega odstavka 118. člena SPZ izhaja zakonsko pooblastilo upravniku, da v sodnih postopkih (za zavarovanje pravic in koristi etažnih lastnikov) vlaga tožbe v imenu etažnih lastnikov. Upravnik ima torej položaj zastopnika, zato na tej podlagi ne more kot stranka tj. v lastnem imenu izterjevati stroškov rednega upravljanja, razen, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
Upravnik s predlogom za izvršbo ni zahteval povrnitev stroškov, ki bi jih založil iz lastnih sredstev. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da so kot etažni lastniki nosilci konkretno vtoževane terjatve. Čim je tako, pa ne gre za to, da je upravnik kot tožeča stranka predlog za izvršbo vložil v lastnem imenu in za lasten račun. Podlage za zaključek, da je upravnik nastopal kot stranka, zato ni.
Prejšnji upravnik s prenehanjem pogodbe o upravljanju ni izgubil materialnopravnega upravičenja, temveč procesno legitimacijo za konkretni sodni postopek; trenutni upravnik pa v pravdi nastopa kot novi zastopnik tožeče stranke. Gre za spremembo zastopnika, pri čemer stranka na aktivni strani ves čas ostaja enaka, zato soglasje tožene stranke ni bilo potrebno.
Okoliščina, da je prišlo do spremembe upravnika in ukinitve posebnega računa, na katerem je prejšnji upravnik vodil sredstva rezervnega sklada, na zaključek ne vpliva.
Pritožba ima prav, da bi moralo sodišče tožečo stranko pozvati, naj navedbe o številki novo odprtega posebnega računa z manjkajočimi trditvami dopolni. Sodišče, ki v trditvah ene stranke zazna vrzel, ki bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, ne sme pasivno čakati na potencialno odpravo napake s strani stranke same, temveč mora opraviti materialno procesno vodstvo. Tovrstna aktivnost sodišča je sicer v sporih majhne vrednosti - glede na stroge prekluzijske določbe - res nekoliko omejena, vendar ni izključena. Navedeno velja še zlasti v okoliščinah primera, kakršen je obravnavani, ko je tožeča stranka navedla vsa k dejanskemu stanju pripadajoča dejstva, vendar ima njihov opis zaradi ugovorov tožene stranke v delu vrzel. Drugačno, pretirano formalistično odločanje bi bilo v nasprotju z ustavno zahtevo, da sodišče meritorno odloči v zadevi, ki mu je predložena v odločitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delna nezmožnost za delo
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da za tožnika, ki mu je toženka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in je bil ob poteku odpovednega roka v polovičnem bolniškem staležu, torej je bil zmožen za delo s skrajšanim delovnim časom, ne velja določba tretjega odstavka 116. člena ZDR-1. Ta določba velja le za delavce, ki so ob poteku odpovednega roka (v celoti) odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe.
določitev stikov med staršem in otrokom - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - vzgoja in varstvo otrok - vzdrževanje stikov v korist otroka - varstvo koristi otroka - postopno uvajanje stikov - postopnost pri vzpostavitvi stikov
Zgolj dejstvo, da je predlagatelj pripravljen izboljšati svoje starševske kompetence, še ne vpliva na obseg in način izvajanja stikov, temveč je te treba določiti tako, da bodo otrokoma v največjo korist.
ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 90.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zamudna sodba - nezakonitost odpovedi
Zmoten je pritožbeni očitek, da zaradi tega, ker odpoved ne omenja bolniške odsotnosti in disciplinskega postopka, tovrstne tožbene trditve nasprotujejo listinskemu dokazu (odpovedi), sodišče pa bi moralo postopati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP za odpravo nesklepčnosti. Zatrjevanje fiktivnosti odpovednega razloga predpostavlja, da je bila delavcu odpoved podana iz drugih razlogov, kot so vsebovani v obrazložitvi odpovedi, zato zamudne sodbe ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da so dejstva o dejanskih razlogih za odpoved, na katera se opira tožbeni zahtevek (bolniška odsotnost, disciplinski postopek), v nasprotju s predloženim dokazom (odpoved). Prav tako ni podana nesklepčnost tožbe, saj iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Kot je namreč prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, daljša bolniška odsotnost tožnika in zoper njega uveden disciplinski postopek nista utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pritožba sicer navaja, da je bila epidemija splošno znano dejstvo in vztraja pri obstoju utemeljenega poslovnega razloga, kakor je bil obrazložen v odpovedi, vendar s temi navedbami izpodbija prvostopenjsko ugotovitev o fiktivnem odpovednem razlogu, kar predstavlja uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
odvzem premoženjske koristi - zaseg denarja - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora
Sodišče prve stopnje je izvedlo vse dokaze, potrebne za razjasnitev dejanskega stanja glede izvora denarja, ki je bil obdolžencu zasežen, jih ocenilo ter v sodbi o tem podalo podrobne in tehtne razloge, pri čemer je med drugim utemeljeno zaključilo, da posojilo obdolženčeve matere ne predstavlja denarja, ki je bil zasežen. Pravilno je pojasnilo, da je od posojila denarja do zasega bankovcev preteklo toliko časa, da glede na okoliščine, da je obdolženec urejal delavnico in za to trošil denar ter da je tudi relativno daljši čas pred zasegom denar pridobil s prodajo avtomobilov, kot je navajal, in glede na socialne razmere obdolženca, ko se je njegova družina preživljala s socialno pomočjo, ob upoštevanju količine kokaina in zneskov, ki ga je prodaja tega prinašala, denar, ki mu je bil zasežen, ne izvira iz drugega kot iz zaslužka, ki ga je pridobil s preprodajo prepovedane droge v sostorilstvu z obdolženim C.