odvzem premoženjske koristi - zaseg denarja - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora
Sodišče prve stopnje je izvedlo vse dokaze, potrebne za razjasnitev dejanskega stanja glede izvora denarja, ki je bil obdolžencu zasežen, jih ocenilo ter v sodbi o tem podalo podrobne in tehtne razloge, pri čemer je med drugim utemeljeno zaključilo, da posojilo obdolženčeve matere ne predstavlja denarja, ki je bil zasežen. Pravilno je pojasnilo, da je od posojila denarja do zasega bankovcev preteklo toliko časa, da glede na okoliščine, da je obdolženec urejal delavnico in za to trošil denar ter da je tudi relativno daljši čas pred zasegom denar pridobil s prodajo avtomobilov, kot je navajal, in glede na socialne razmere obdolženca, ko se je njegova družina preživljala s socialno pomočjo, ob upoštevanju količine kokaina in zneskov, ki ga je prodaja tega prinašala, denar, ki mu je bil zasežen, ne izvira iz drugega kot iz zaslužka, ki ga je pridobil s preprodajo prepovedane droge v sostorilstvu z obdolženim C.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - padec na stopnicah - zlom - poškodbe skočnega sklepa in stopala - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravni standard pravične denarne odškodnine - denarna satisfakcija
Za presojo, kako visoka denarna satisfakcija iz naslova prestanega strahu je pravična, ni odločilno le trajanje strahu, ampak tudi okoliščine, v katerih je pretrpljen. Okoliščine, ki na to bistveno vplivajo, so predvsem teža in narava telesnih poškodb in morebitna življenjska ogroženost.
Pravična odškodnina je pravni standard, katerega vsebino določi sodišče v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju, da je treba v bistvenem si podobne primere obravnavati enako in v bistvenem različne, drugače. To seveda ne pomeni, da je ustaljena sodna praksa obvezen pravni vir, a ko gre za škodo, ki v denarju ni ocenljiva in odškodnina ni le njen zrcalni odsev, mora biti odločilni kriterij za njeno odmero prav primerljivost z drugimi primeri prizadetosti iste pravno varovane dobrine, kakor tudi s primeri prizadetosti drugih dobrin. Individualizirana odškodnina praviloma zato ostane v okvirih odškodnin, ki jih sodišča prisojajo za takšno vrsto škode (primerjalna pravičnost), in zadosti posebnim okoliščinam primera in prizadetosti konkretnega oškodovanca (satisfakcija).
določitev stikov med staršem in otrokom - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - vzgoja in varstvo otrok - vzdrževanje stikov v korist otroka - varstvo koristi otroka - postopno uvajanje stikov - postopnost pri vzpostavitvi stikov
Zgolj dejstvo, da je predlagatelj pripravljen izboljšati svoje starševske kompetence, še ne vpliva na obseg in način izvajanja stikov, temveč je te treba določiti tako, da bodo otrokoma v največjo korist.
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - vročanje v tujino
Ker iz podatkov spisa izhaja, da je organ za sprejem poslal organu za pošiljanje potrdilo o vročitvi skupaj z izvodom sklepa z dne 30. 10. 2020 o imenovanju pooblaščenca za sprejem pisanj drugotoženi stranki v Republiki Sloveniji ter prevodom tega sklepa, pritožbeno sodišče zaključuje, da kljub odredbi na l. št. 145 spisa ter izpolnitvi točke 7.2 zaprosila z dne 25. 11. 2020, glede na dokazila o vročitvi ter postopanje pristojnega organa za sprejem pisanj obstaja dvom, ali je bil drugotoženi stranki dne 7. 1. 2021 vročen (skupaj s prevodom) tudi sklep, s katerim jo je sodišče prve stopnje pozvalo na popravo vloge z vložitvijo v slovenskem jeziku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00052131
OZ člen 255, 255/1, 255/2. ZIZ člen 272, 272/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačnost pravnega dejanja - razpolaganje s premoženjem družbe - namen skleniti pogodbo - objektivni in subjektivni pogoj - oškodovanje upnikov - dejanje storjeno v škodo upnikov - izdaja začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - poslovanje družbe - običajni pravni posli - poslovni namen pogodbe
Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.
Izpodbijanje dejanj pomeni odstop od temeljnega načela, da je obligacijsko razmerje razmerje med strankama, zato določeni pogoji zahtevajo ozko razlago, vendar pa razlaga ne more biti tako ozka, da bi to izvotlilo pravico upnikov, da se poplačajo iz premoženja dolžnika (v primeru, ko ta prav po začetku pravde, v kateri upnik od dolžnika zahteva plačilo določenega zneska, odsvoji svoje premoženje).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051212
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 209, 209/1, 209/3.. ZKP člen 52, 52/1, 357, 357-4, 386, 394, 394/1.
kaznivo dejanje tatvine - rok za vložitev predloga za kazenski pregon - prepozen predlog - zavrnitev obtožbe - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - pogojna obsodba
Sicer je rok za vložitev predloga za pregon določen v procesnem zakonu (prvi odstavek 52. člena ZKP), vendar to ne pomeni, da mu je mogoče pripisati naravo procesnega roka, saj za opredelitev, ali je rok materialni ali procesni, ne more biti odločilno zgolj dejstvo, ali je rok določen v ZKP ali KZ-1. Bistvena je sama narava roka, to je, kakšna pravica se daje z določenim rokom ter kakšne so posledice njegove zamude. Rok za podajo predloga za kazenski pregon je materialni rok, za njegov začetek, tek in iztek pa se ne upoštevajo dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, kot to velja za procesne roke. Glede na navedeno, razloge napadene sodbe in podatke spisa, iz katerih je razvidno, da je oškodovana družba za kaznivo dejanje in storilca izvedela na dan dogodka, to je 16. 11. 2018, je predlog za pregon 18. 2. 2019 vložila prepozno. Ker torej ni (pravočasnega) predloga oškodovane družbe za kazenski pregon obdolženca za kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, so po 4. točki 357. člena ZKP podane druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon.
ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2, 285, 337, 337/1.. ZDSS-1 člen 34.. ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - nezakonita odpoved
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00050088
OZ člen 164, 164/1, 243, 243/3.. ZGD-1 člen 263.. ZPP člen 8, 319.
odškodninska odgovornost članov vodenja - pravnomočna vmesna sodba - obseg odškodnine - upoštevanje koristi pri odmeri odškodnine - popolna odškodnina - dokazna ocena
O teh trditvah toženke se sodišče prve stopnje, kot pravilno zatrjuje pritožba, ni izreklo in ni odgovorilo na vprašanja, ali so bila preventivna sredstva v višini 31.339,64 EUR že upoštevana v okviru skupnega bonusa za leto 2007 višini 133.139,53, ali pa je šlo pri preventivnih sredstev za samostojno dodatno znižanje premije. V zvezi s pravno pomembnim dejstvom prihranka zavarovalne premije za leto 2007 tako izpodbijana sodba nima zadostnih razlogov o odločilnih dejstvih, tako da je objektivno ni mogoče preizkusiti (procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
Pritožbeno prikazovanje, da gre v obravnavani zadevi zgolj za civilno pravno oziroma dolžniško upniško razmerje in ne za kaznivo dejanje, saj obdolženec oškodovancu naj ne bi ničesar lažno prikazoval in oškodovanca tudi ni zavajal, prav tako pa tudi ni imel goljufivega namena, je v nasprotju s podatki predmetnega kazenskega spisa in izvedenim dokaznim postopkom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058105
ZKP člen 372, 372/5.. KZ-1 člen 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 308.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izrek kazenske sankcije - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - kršitev kazenskega zakona
Pritožnica nima prav, da je sodišče zagrešilo kršitev kazenskega zakonika po 5. točki 372. člena ZKP. Ta kršitev ni podana, saj sodišče prve stopnje z omilitvijo zaporne kazni ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu. Podana bi bila le tedaj, če bi sodišče izreklo kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja, ali če bi izreklo kazensko sankcijo, ki jo zakon ne pozna ali ne bi izreklo kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje zaporno kazen omililo v mejah 51. člena KZ-1.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-4.
vojska - kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - solidarnostna pomoč - epidemija
V skladu s 4. alinejo četrte točke 40. člena KPND pripada delavcu solidarnostna pomoč v primeru elementarne nesreče. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje gre ob upoštevanju namena, ki izhaja že iz same narave pravice, izrecno pa je opredeljen tudi v Razlagi KPND, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom solidarnostne pomoči lažje premostili.
OZ-UPB1 člen 112.. ZPSPP člen 28, 28-2.. ZIUPOPDVE člen 117.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Najemno razmerje med pravdnima strankama je zaradi odstopa od pogodbe predčasno prenehalo, in sicer še preden je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omejitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19 (ZIUPOPDVE). Ta zakon je namreč začel veljati šele 31.12.2020, pri čemer je njegova določba iz 117. člena, kjer so urejeni začasni ukrepi na področju najemnih razmerij poslovnih stavb in poslovnih prostorov, veljala do 30.6.2021. Zato se tožena stranka na uporabo te zakonske določbe ni mogla sklicevati, upoštevaje da je tožeča stranka še pred veljavnostjo tega zakona odstopila od najemne pogodbe. Pred tem (v okviru prvega vala epidemije Covid-19) pa takšna ali podobna specifična pravna podlaga ni obstajala.
OZ člen 689, 691, 692, 692/2. ZPP člen 314, 314/1, 358, 358-5, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pogodba o prevozu stvari - izguba pošiljke - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica kot izvajalec s toženko kot podizvajalcem 15. 10. 2016 sklenila pogodbo, katere predmet so bile storitve prevoza gotovine ter da je v obdobju med 14. 10. 2017 in 5. 11. 2017 izginilo šest ovojnic z gotovino v skupnem znesku 18.825 EUR.
Zapisalo je, da ostane prevoznik skladno z drugim odstavkom 692. člena OZ odgovoren za izgubo ali poškodbe pošiljk, ki jih ni bilo mogoče opaziti pri izročitvi, če ga je prejemnik o njih obvestil takoj, ko jih je odkril, vendar najkasneje v osmih dneh po izročitvi. Do dileme, kdaj je prišlo do izročitve izgubljene pošiljke, pa se ni opredelilo. Svojo presojo, da je treba izgubljeno pošiljko grajati v osmih dneh od izročitve, je oprlo na komentar Obligacijskega zakonika. Pri tem pa je spregledalo, da 692. člen OZ izgube pošiljke ne omenja. To je logično, saj pri izgubi pošiljke do njene izročitve sploh ne pride. Da je opravičilo uporabo omenjenega komentarja, pa je kot dan izročitve pošiljke štelo kar dan prevzema pošiljke. To pa je v direktnem nasprotju z dikcijo drugega odstavka 692. člena OZ, saj to določilo v primeru poškodbe pošiljke govori o osemdnevnem roku od izročitve pošiljke (naslovniku), ne pa od prevzema pošiljke (pri pošiljatelju).
Prav tako drži pritožbeno stališče, da je odgovornost za izgubo bistveno strožja od odgovornosti za poškodbo in da zato 691. člen OZ celo določa, da mora prevoznik takrat, kadar pošiljko izgubi, pošiljatelju povrniti škodo, pravice do plačila prevoza pa nima.
Izhajajoč iz neprerekanega dejstva, da je tožnik odškodninsko tožbo vložil v času teka kazenskega postopka zoper toženca zaradi istega življenjskega dogodka, je materialno pravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožbeni zahtevek ni zastaran, ker je zaradi začetka teka kazenskega postopka zastaranje pretrgano.
Neprerekanih dejstev ni potrebno dokazovati (214. člen ZPP), zato je neutemeljena pritožbena trditev, da (v tem pravdnem postopku) ni dokazano ali je kazenski postopek zoper toženca še v teku ali je ta že v bil ustavljen.
KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSM00051041
ZFPPIPP člen 9, 9/3, 229, 322, 373.. ZGD-1 člen 48, 471, 471/1, 471/2, 481, 481/3, 482, 483, 521, 521/1. ZSReg člen 10, 10/1, 34, 34-4.. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 42.
družba z neomejeno odgovornostjo v stečaju - predlog za vpis spremembe v sodni register - soglasje za posle upravljanja stečajne mase - odsvojitev poslovnega deleža - prenehanje poslovnega deleža - zavrženje predloga
Stečaj družbe pomeni njeno prenehanje (4. alineja prvega odstavka 521. člena ZGD-1). Če družba z omejeno odgovornostjo (to je družba katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, ki na podlagi tega in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobijo poslovni delež) preneha, prenehajo oziroma izgubijo pravno naravo iz 471. člena ZGD-1 tudi poslovni deleži. ZFPPIPP namreč več ne uporablja termina poslovni delež, pač pa je delež družbenika delež, v sorazmerju s katerim je družbenik po zakonu ali pravilih pravne osebe upravičen prejeti izplačilo iz premoženja pravne osebe po plačilu vseh terjatev upnikov oziroma upnik te pravne osebe (tretji odstavek 9. člena ZFPPIPP). Po začetku stečajnega postopka družbenik tako več ni imetnik poslovnega deleža, pač pa le imetnik terjatve za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase, ki se z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži (373. člen ZFPPIPP).
invalid - vojak - razporeditev na drugo delovno mesto - ustrezna zaposlitev
Ponudba nove pogodbe o zaposlitvi sicer res ni vsebovala določbe o višini plače, vendar to ne pomeni, da toženka s ponudbo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto Vzdrževalec V-I ni izpolnila svoje obveznosti iz devetega odstavka 93. člena ZObr. Navedena določba zagotavlja stalnemu pripadniku sestave Slovenske vojske, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu priznana invalidnost, razporeditev na drugo delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Če obstaja možnost za tako razporeditev bodisi z ali brez poklicne rehabilitacije, se ga na tako delovno mesto razporedi (premesti) in se z njim sklene ustrezna pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Ponujena pogodba tožniku zagotavlja delovno mesto, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Tudi če je posebna odločba o plači po desetem odstavku 92. člena ZObr predvidena le za vojake, na kar opozarja pritožba, je bistveno, da je bila tožniku ponujena ustrezna zaposlitev, kar je pri zagotavljanju pravic invalidom odločilnega pomena. Naknadna odločba o plači bi to pomanjkljivost pogodbe o zaposlitvi sanirala, zoper njo pa bi tožnik lahko ugovarjal, v kolikor bi bila določena v nasprotju z določbami ZObr oziroma ZSPJS.
OZ-UPB1 člen 33, 33/3, 33/4, 59, 59/2.. ZGD-1 člen 623, 623/4.
predpogodba - obligacijski zahtevek na izpolnitev obveznosti - odložni pogoj - oddelitev družbe - ničnost pogodbe zaradi predmeta - nesklepčen tožbeni zahtevek
Na podlagi predpogodbe bi tožeča stranka lahko zahtevala samo sklenitev glavne pogodbe, to je prodajne pogodbe, ne pa tudi izpolnitve odložnega pogoja.
namen regulacijske začasne odredbe - stiki staršev z otrokom - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo vse okoliščine primera in pravilno zaključilo, da ni podana tista stopnja ogroženosti otroka s strani matere, ki bi upravičevala takojšnje ukrepanje sodišča z izdajo začasne odredbe v smeri širitve sedaj že ustaljenega načina poteka stikov med otrokom in očetom, z občasno nočitvijo, prav tako pa pravilno zaključilo, da se ogroženost mld. A. zaradi selitve v tujino tekom dokaznega postopka na ravni verjetnosti ni potrdila, zaradi česar je predlog toženca tudi v tej smeri zavrnilo.
nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika do višine vrednosti podedovanega premoženja - obseg zapuščine
Ker je dolžnica izkazala, da je vrednost zapuščine 5.538,00 EUR ter da je na račun zapustnikovih dolgov poravnala 3.000,00 EUR, pri tem pa iz izvršilnih postopkov v zvezi z drugimi zapustnikovimi upniki ne izhaja, da bi dolžnica karkoli poplačala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dolžničin ugovor z dne 3. 6. 2020, da odgovarja le do višine vrednosti podedovanega premoženja, v celoti neutemeljen, saj je preostanek razpoložljivega premoženja, to je 2.538,00 EUR višji od terjatve v predmetnem izvršilnem postopku, ki na dan zapustnikove smrti znaša 2.028,021 EUR.
ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 90.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zamudna sodba - nezakonitost odpovedi
Zmoten je pritožbeni očitek, da zaradi tega, ker odpoved ne omenja bolniške odsotnosti in disciplinskega postopka, tovrstne tožbene trditve nasprotujejo listinskemu dokazu (odpovedi), sodišče pa bi moralo postopati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP za odpravo nesklepčnosti. Zatrjevanje fiktivnosti odpovednega razloga predpostavlja, da je bila delavcu odpoved podana iz drugih razlogov, kot so vsebovani v obrazložitvi odpovedi, zato zamudne sodbe ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da so dejstva o dejanskih razlogih za odpoved, na katera se opira tožbeni zahtevek (bolniška odsotnost, disciplinski postopek), v nasprotju s predloženim dokazom (odpoved). Prav tako ni podana nesklepčnost tožbe, saj iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Kot je namreč prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, daljša bolniška odsotnost tožnika in zoper njega uveden disciplinski postopek nista utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pritožba sicer navaja, da je bila epidemija splošno znano dejstvo in vztraja pri obstoju utemeljenega poslovnega razloga, kakor je bil obrazložen v odpovedi, vendar s temi navedbami izpodbija prvostopenjsko ugotovitev o fiktivnem odpovednem razlogu, kar predstavlja uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.