odlog plačila davčnega dolga - pogoji za odlog - instrumenti zavarovanja - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Iz obrazložitev ne izhajajo konkretni razlogi, zaradi katerih davčna organa menita, da predlagan instrument zavarovanja v obravnavanem primeru ni ustrezen. Prvostopenjski organ v obrazložitvi glede predmetnih nepremičnin v lasti tožnika za katere tožnik predlaga vknjižbo zastavne pravice navaja: "da so nekatere nepremičnine zavezanca predhodno obremenjene s strani banke A., d.d., ter da so odprte terjatve zavezanca do banke v višini 248.077,81 EUR in 981.770,08 EUR, zato ugotavlja, da je zavarovanje neustrezno". Navedba davčnega organa, da ima zavezanec, torej tožnik, odprte terjatve do navedene banke, ni logična glede na zaključek davčnega organa.
ZDavP-2 člen 111, 111/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da si tožnik ob dejstvu, da sporno začasno zavarovanje več ne velja in da v času, ko je veljalo, ni povzročilo drugih posledic za tožnika kot to, da je bila v sodnem registru vpisana zastavna pravica na lastnem deležu, tudi v primeru uspeha v tem postopku svojega pravnega položaja ne bo v ničemer izboljšal. Zgolj moralno zadoščenje ob odločitvi sodišča pa, po presoji sodišča, ne zadošča za potreben pravni interes, ki je po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Prav tako pravni interes ne more biti izpolnjen zgolj zaradi pridobitve pravice zahtevati povračilo stroškov davčnega postopka v zvezi z izpodbijanim sklepom, saj so stroški postopka stranska posledica odločanja o glavni stvari in kot takšni manj pomembni del odločitve, zato sami po sebi, po oceni sodišča, ne zadoščajo za obstoj pravnega interesa in s tem procesne predpostavke za odločanje v tem upravnem sporu.
prisilna izterjava davčnega dolga - osebni stečaj - odpust obveznosti - nastanek davčne obveznosti - pravne posledice začetka stečaja
Na terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale po začetku postopka osebnega stečaja, odpust obveznosti ne vpliva. V obravnavanem primeru se izterjuje obveznost iz naslova preveč izplačane družinske pokojnine tožniku za obdobje od 3. 2. 2014 do 28. 2. 2014, ki je bila tožniku naložena v plačilo z odločbo ZPIZ, izdano 23. 4. 2014, ki je postala izvršljiva 13. 8. 2014. Šele z odločbo ZPIZ, izdano 23. 4. 2014, izvršljivo 13. 8. 2014, je bilo ugotovljeno, da je tožnik prejel preveč plačano družinsko pokojnino za mesec februar 2014, kar pa je po uvedbi osebnega stečaja tožnika (2. 4. 2014). Glede na navedeno, je imel davčni organ pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa in je ta pravilen in zakonit.
ZDDV člen 67, 67/1, 76, 76/1, 76/1-9, 85, 85/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 178, 178(a).
nepriznanje odbitka ddv - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera DDV - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV
Davčni zavezanec, ki zahteva odbitek DDV, je tisti, ki mora dokazati, da izpolnjuje pogoje za upravičenost do odbitka. Predložiti mora objektivne dokaze, da so mu davčni zavezanci dejansko dobavili blago oziroma da so zanj opravili storitve, ki ga je oziroma jih je uporabil pri svojih transakcijah, obdavčenih z DDV. Bistven je pri tem račun, saj brez njega pravice do odbitka DDV ni mogoče uveljavljati. Ustrezen račun je namreč zakonski pogoj za uveljavljanje navedene pravice in ne zgolj dokazno sredstvo, ki bi dokazovalo nastanek pravice do odbitka.
Davčni organ je v postopku nadzora res dolžan ugotavljati vsa dejstva, ki so pomembna za obdavčitev, tako tista, ki povečujejo davčno obveznost, kot tista, ki so davčnemu zavezancu v korist. Vendar to ne pomeni, da v primeru nepredložitve dokumentacije dokazno breme glede zatrjevane izstavitve računov in s tem povezanega prometa blaga oziroma storitev preide na davčni organ.
prisilna izterjava - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - sodna taksa - zastaranje - pretrganje zastaranja
Sklep o davčni izvršbi z dne 21. 7. 2015 je bil tožniku vročen 6. 8. 2015, drugi Sklep o davčni izvršbi z dne 23. 6. 2020 na denarna sredstva pri banki B., d.d pa 26. 6. 2020. Prvi navedeni sklep je pretrgal tek relativnega zastaralnega roka in je ta, po določbi četrtega odstavka 126. člena ZDavP-2, začel teči znova. To pa pomeni, da je bil tudi drugi Sklep o davčni izvršbi z dne 23. 6. 2020 izdan znotraj relativnega zastaralnega roka in tudi znotraj absolutnega zastaralnega roka, saj od dneva izvršljivosti plačila sodne takse še ni preteklo deset let.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje davčne olajšave - rok za uveljavljanje davčne olajšave - davčna olajšava kršitev pravil postopka
Sodišče meni, da v določbah 271. člena ZDavP-2, na katere se sklicuje drugostopenjski organ v svoji odločbi, ni ovire, da bi v konkretnem primeru davčni organ pri odmeri dohodnine za leto 2016 upošteval vlogo tožnice z dne 9. 1. 2017, ki se nanaša na uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane. Navedena vloga je bila davčnemu organu poslana v roku iz drugega odstavka 270. člena ZDavP-21 in vsebuje podatke, ki omogočajo tako identifikacijo tožnice kot davčne zavezanke kot tudi podatke, ki omogočajo identifikacijo (njenega) vzdrževanega družinskega člana. Drugostopenjski organ v svoji odločbi ocenjuje, da vloga tožnice z dne 9. 1. 2017 ni bila vložena v smislu uveljavljanja posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu dohodnine za leto 2016, kot to zatrjuje tožnica v pritožbi in v tožbi, pač pa gre za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine za leto 2017. V zvezi s tem sodišče izpostavlja, da bi, če bi glede na opisane okoliščine konkretnega primera, davčni organ pred izdajo izpodbijane odločbe postopal po drugem odstavku 7. člena ZDavP-22, oziroma če bi tožnici pred izdajo odločbe dal možnost, da se izjasni o ugotovitvah davčnega organa, to prispevalo k ugotovitvi vseh za zadevo relevantnih okoliščin v smislu 5. člena ZDavP-2 (načelo materialne resnice v davčnih zadevah), vključno z namenom vloge z dne 9. 1. 2017, ob dejstvu, da je tožnica vlogo poslala davčnemu organu in ne glavnemu delodajalcu, kateremu se po določbi prvega odstavka 287. člena ZDavP-2 pošlje obvestilo, če se olajšava za vzdrževane družinske člane uveljavlja pri izračunu akontacije dohodnine.
ZDavP-2 člen 2, 2/3, 146, 151, 157, 157/7. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2.
davčna izvršba - izvršilni naslov - plačilni nalog - druge denarne nedavčne obveznosti - zaslišanje stranke - skrajšani ugotovitveni postopek
Glede ugovora, da ga organ v postopku ni zaslišal in mu ne omogočil izvajati dokazov v njegovo korist, je ugotoviti, da je v predmetni zadevi izpodbijan sklep o davčni izvršbi, ki je izdan v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj se da stanje zadeve ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Za začetek davčne izvršbe je bistveno, da obstaja izvršljiv izvršilni naslov ter da obveznost, ki je terjana iz izvršilnega naslova, še ni bila poravnana.
dohodek iz zaposlitve - konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - položaj člana uprave
Določba 16. člena KIDO se ne more uporabljati za prejemke, izplačane direktorju za primere, ko ta opravlja še druge funkcije v družbi (kot zaposleni, svetovalec, ipd.).
Sodišče pritrjuje dejanskim ugotovitvam davčnega organa, torej da je A. A. pri tožnici opravljal zgolj funkcijo člana uprave na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi. Sporno plačilo - nadomestilo za uveljavljanje konkurenčne klavzule - mu je tožnica izplačala prav zaradi prenehanja funkcije člana uprave, kar nedvomno izhaja iz Sporazuma z dne 9. 2. 2016 (dokaz C2), s katerim se je A. A. zavezal, da ne bo prevzel vodstvene funkcije (in ne katere koli druge zaposlitve) pri konkurenčnih družbah. Navedena prepoved se po presoji sodišča nedvomno nanaša (tudi) na članstvo v upravah konkurenčnih družb. Glede na navedeno gre pri izplačanih sredstvih za dohodek, ki je vezan na prenehanje opravljanja njegove funkcije kot člana uprave, na kar nenazadnje kaže tudi višina, ki je določena s pogodbo o zaposlitvi člana uprave.
ZDoh-2 člen 6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 40, 40/1.
dohodnina - rezidentski status - središče življenjskih interesov - prijavljeno stalno prebivališče - dvojna obdavčitev - izrek - procesna predpostavka - pravni interes
Za tožnico je sporna odločitev glede statusa nerezidenta od 1. 6. 2013 do vključno 15. 7. 2015, ki je v izreku izpodbijane odločbe ni. To pomeni, da v tem upravnem sporu izpodbija tisto, o čemer tožena stranka sploh ni odločila. Izrek izpodbijane odločbe vsebuje le odločitev o ugotovitvi nerezidentskega statusa od 16. 7. 2015 dalje, ki pa je za tožnico ugodna in je tožnica ne izpodbija. Odprava te odločitve bi bila tožnici v škodo.
Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku. Samo izrek odločbe, ne pa njena obrazložitev, namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje.
Tako iz izpodbijanega sklepa kot tudi iz listin upravnega spisa, ki ga je sodišču predložila toženka, pa tudi iz navedb toženke v odgovoru na tožbo, ne izhaja, da bi prvostopenjski organ še pred izdajo sklepa tožniku omogočil predlagati drug instrument zavarovanja, kot je to tožnikova pravica po drugem odstavku 117. členu ZDavP-2, oziroma da bi sam opravil kakršnokoli tehtanje možnih sredstev zavarovanja.
dohodnina - odmera dohodnine - odbitek v tujini plačanega davka - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju - mednarodna pogodba - Združene države Amerike (ZDA) - metoda oprostitve s progresijo - odbitna metoda - pomanjkljiva obrazložitev
Tožnik je že v svoji utemeljitvi ugovora zoper informativni izračun prikazal, da bi vključitev spornih tujih dohodkov v davčno osnovo in odbitek v tujini plačanega davka v konkretnem primeru zanj pomenila ugodnejšo davčno obravnavo. Drugostopenjski davčni organ je v svoji odločbi le nekonkretizirano zapisal, da je ob zavezančevem uveljavljanju pravice do odprave dvojne obdavčitve treba uporabiti Konvencijo in v njej določeno metodo. Vendar pa pri tem ni pojasnil, zakaj tega drugostopenjskega stališča ne spreminja cit. drugi odstavek 1. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanja utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. Tudi na tožnikove v tej zvezi v upravnem sporu podane argumente o aplikabilnosti drugega odstavka 1. člena Konvencije toženka ni odgovorila.
ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 111. ZDDV-1 člen 77a, 77a/3.
odmera davka na motorna vozila - sklep o zavarovanju - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - instrumenti zavarovanja - stroški postopka - zamudne obresti
V prvem odločanju tožnica z zahtevkom na prvi stopnji ni uspela, uspela pa je po odločitvi toženke v prvem pritožbenem postopku, saj je tudi prvostopni organ z izdajo Sklepa o sprostitvi zavarovanja z dne 17. 9. 2020 potrdil, da ni pogojev za nadaljnje zadrževanje zneska. Ta ugotovitev vpliva na presojo upravičenosti tožbenega zahtevka na plačilo obresti in stroškov davčnega postopka. To pa pomeni, da je v obravnavani zadevi prišlo do situacije iz prvega odstavka 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
prisilna izterjava dolga - predlagatelj izvršbe - izvršilni naslov - plačilni nalog - poprava odločbe - očitna pisna pomota
Tožnik je ves čas vedel, za kateri izvršilni naslov gre. Sodišče posledično zavrača tožnikove ugovore, da je bil izpodbijani sklep izdan brez ustrezne pravne podlage, tj. izvršilnega naslova. Toženka s spremembo izreka izpodbijanega sklepa ni spremenila izvršilnega naslova, saj je na podlagi pooblastila iz 251. člena ZUP odpravila pomanjkljivosti v navedbi posameznih podatkov na podlagi podatkov upravnega spisa, sam izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožniku bil izdan izpodbijani sklep, pa je bil ves čas isti.
ZRTVS-1 člen 31, 31/1, 31/3, 40. ZDavP-2 člen 389, 390.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zatrjevanje protiustavnosti
Tožnik ne oporeka navedbam toženke, da je odjemalec oziroma plačnik električne energije v javnem električnem omrežju in sam zatrjuje, da ima TV sprejemnik, da pa sicer ne želi gledati programa RTV Slovenija. Tožnik v konkretni zadevi ne zatrjuje nobenih pravno relevantnih razlogov, na podlagi katerih bi bil razbremenjen obveznosti plačila RTV prispevka. Obveznosti plačila RTV prispevka je namreč razbremenjen, kdor poda izjavo, da nima svojega in v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bil seznanjen z zakonskimi posledicami neresnične izjave.
ZDavP-2 člen 74, 74/4, 90, 90/4. ZDDPO-2 člen 74, 74-7.
prikrito izplačilo dobička - davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - izogibanje davčnim obveznostim
Zgolj dejstvo, da je na podlagi izvedene prodaje poslovnega deleža družbi prišlo do nižje obdavčitve kot v primeru izplačila dobička, samo po sebi še ne pomeni nedovoljenega davčnega izogibanja. Presoja tega instituta mora namreč temeljiti na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Gre torej za oblikovanje vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki vodi do uporabe drugega davčnega predpisa od tistega, ki bi bil ob odsotnosti takega konstrukta uporabljen za obdavčenje. Tožnik utemeljeno opozarja, da do nedovoljenega davčnega izogibanja ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in če so te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko nastale (slednje med strankama ni sporno). V zadevi torej ne gre za umeten pravni konstrukt, ki bi pomenil zlorabo predpisov in vodil do neupravičene davčne koristi, da bi bilo mogoče uporabiti pooblastilo za drugačno obdavčenje na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
Nakup lastnih poslovnih deležev bi bilo po presoji sodišča pod določenimi pogoji mogoče šteti za prikrito izplačilo dobička. Vendar le v primeru, da sta kumulativno izpolnjena pogoja kvalificirane udeležbe v kapitalu oziroma drugega načina obvladovanja družbe in da je bila kupnina za lastni poslovni delež višja od primerljive tržne cene.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - davčna goljufija
Čim gre pri vzpostavitvi poslovanja z družbo A. za vzpostavitev zadevnega vmesnega člena in kar je po po presoji sodišča izkazano, je s tem izkazano tudi vedenje tožeče stranke o davčni goljufiji, ki naj se z vmesnim členom prikrije. Vzpostavitev vmesnega člena oziroma okoliščine, ki to izkazujejo, so objektivne narave in torej ne gre zgolj za domneve in so zato po presoji sodišča zadostna podlaga za nepriznanje odbitka vstopnega DDV iz razloga povezanosti transakcije, na katero se tožeča stranka sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka vstopnega DDV.
davčna izvršba - zastaranje terjatve - odprava odločbe - zastaranje pravice do izterjave - zavrnitev tožbe
Če se upravna odločba odpravi, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, vendar pa sodišče meni, da je zmotno stališče, da je ena od pravnih posledic, ki se odpravijo, tudi pretrganje zastaranja. Pretrganje zastaranja se ne navezuje na odločbo oziroma njen izrek, temveč na uradno dejanje, usmerjeno v odmero ali izterjavo obveznosti, s katerim je posameznik seznanjen. Odprava odločbe tako ne pomeni, da postopkovno dejanje, usmerjeno v izterjavo obveznosti, ni bilo opravljeno. Učinki odprave odločbe nimajo vpliva na zastaranje odmere davka. Za vprašanje zastaranja izterjave davka ozroma druge obveznosti ne more veljati drugače.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - globa - izterjava globe - zastaranje davčnega dolga - zastaranje obveznosti
Zastaranje pravice do izterjave davka je urejeno v ZDavP-2 v določbah 125. in 126. člena, ki smiselno veljajo tudi v zadevah, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti.
Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka ZP-1 ne določa. Glede zastaranja pravice do izterjave spornih glob je relevanten datum izvršljivosti plačilnih nalogov, od katerega je začel teči petletni relativni oziroma desetletni absolutni rok.
davek od dobička iz kapitala - dohodnina - izogibanje plačilu davka - davčna zloraba
Za ugotovitev davčnega izogibanja morata biti v skladu z uveljavljeno sodno prakso in stališči Vrhovnega sodišča, podana tako objektivni kot subjektivni element zlorabe, kar pa po presoji sodišča iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Davčni organ ostane v pogledu objektivnega elementa z navedbami v obrazložitvi zgolj pri povzemanju podatkov, ki jih je pridobil v postopku DIN, to je od zapisnika NPU, kazenske ovadbe s strani tožnika, do podatkov, ki jih je pridobil v postopku mednarodne izmenjave glede družbe D., ipd., pri tem pa ne pojasni v zadostni meri pravno relevantnih dejstev, ki utemeljujejo zaključek, da je šlo po vsebini le za en korak oziroma en posel prodaje delnic s strani tožnika (in drugih fizičnih oseb) družbi C. in ne za dva posla, kot zatrjuje tožnik, in s tem za nedovoljen zaobid davčnih predpisov glede obdavčitve dobička iz kapitala. V pogledu subjektivnega elementa zlorabe pa davčni organ ne pojasni zaključka, da posel prodaje družbi D. ni imel nobenega poslovnega namena in da ni sledil nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju.
Z ozirom na to, da tožnik ni bil prodajalec po pogodbi SPA 3, ki jo je davčni organ upošteval pri določitvi vrednosti delnic ob odsvojitvi po 102. členu ZDoh-2, bi, kot pravilno navaja tožnik, za takšno obdavčitev moral izkazati obstoj davčne zlorabe, za katero pa morata biti podana tako objektivni kot subjektivni element, med drugim tudi obvladovanje družbe D., na kar utemeljeno opozarja tožnik in kar v obravnavanem primeru iz izpodbijane odločbe ni razvidno. Poleg tega pa je za ugotovitev nedovoljenega davčnega ogibanja bistvena pridobitev neupravičene davčne ugodnosti, ki se mora tudi uresničiti in ni dovolj, da se zadevna korist zgolj pričakuje.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZUP člen 238, 238/3.
davek od drugih dohodkov - dvig gotovine - namenska poraba sredstev - dokazovanje - pisni poziv - pripombe na zapisnik - nova dejstva in dokazi - dokazna prekluzija
Glede dokazne prekluzije je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo, da je ta dovoljena le, če je davčni zavezanec imel možnost opredelitve do ugotovljenega dejanskega stanja davčnega organa pred izdajo zapisnika (načelo zaslišanja stranke) in hkrati za svojo zamudo ne poda nobenih (dodatnih) razlogov. V zadevi ni sporno, da tožnica ni vložila pripomb na zapisnik, prav tako pa je šele v pritožbi prvič predložila določene dokaze, ki se nanje sklicuje tudi v tožbi, s katerimi dokazuje, da so preostali dvigi gotovine in transakcije z bančno kartico izvedeni v poslovne namene. Tožnica nedvomno s tem izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Tožnica je prekludirana, in to že v pritožbenem postopku.