Tožnik zaradi neudeležbe v postopku pred izdajo odločbe, še ni prekludiran za to, da ugovarja naraciji izpodbijane odločbe nasploh, tako v pritožbi kot tudi v upravnem sporu, in torej neupoštevanje prav vseh vsebinskih tožbenih in pred tem pritožbenih ugovorov ni na mestu. Tožnik je prekludiran že v postopku s pritožbo, v pogledu navajanja novih dejstev in novih dokazov, tj. dejstev in dokazov, ki pri odločanju o odmeri še niso bili upoštevani, ni pa, po presoji tega sodišča, prekludiran ugovarjati presoji okoliščin in dokazov, ki so bili zbrani v postopku odmere in na katerih temelji izpodbijana odločitev.
prisilna izterjava davčnega dolga - sklep o davčni izvršbi - prepozna pritožba - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe
Ker je bila pritožba, ki jo je zoper izpodbijani sklep v davčnem postopku vložil tožnik, s sklepom prvostopenjskega organa iz procesnih razlogov (kot prepozna) zavržena, z drugostopenjsko odločbo pa ta (procesna) odločitev prvostopenjskega organa potrjena, drugostopenjski organ pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi vsebinsko ni presojal. To ima enak učinek, kot da tožnik pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi ne bi vložil. V takšnem primeru pa v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko vložilo tožbo zoper izpodbijani sklep.
davki - odmera - prekluzija - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel)
Toženka je po presoji sodišča bistveno pomanjkljivo obrazložila, zakaj šteje posojilne pogodbe za navidezne in kateri pravni posel se z njimi prikriva. Ob tem ne drži tožbena trditev, da bi bilo treba posojilne pogodbe presojati le z vidika obligacijske zakonodaje, ampak mora davčni organ na podlagi nastalih ekonomskih posledic ugotoviti pravo voljo pogodbenih strank, od česar je odvisna tudi pravna kvalifikacije dohodka. Tožnik je prekludiran, in to že v pritožbenem postopku na podlagi tretjega odstavka 238. člena ZUP, glede navajanja novih dejstev in dokazov. To so dejstva oziroma dokazi, ki so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in pri odmeri davka niso bili upoštevani. Ni pa tožnik prekludiran ugovarjati (pravni in dejanski) presoji dejstev in dokazov, ki so bili zbrani v postopku odmere in na katerih temelji izpodbijana odločitev.
ZSZ člen 62. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Velenje (2012) člen 5, 9.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomastila za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - zavrnitev tožbe
Tožnik je kot najemnik zemnljišča zavezanec za plačilo NUSZ. NUSZ mora plačati neposredni uporabnik, to je oseba, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin, kar pa ni nujno samo lastnik.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
15-dnevni rok za vročitev se je iztekel na dan 18. 10. 2019, pri čemer ni pomembno, kdaj je bilo pisanje vloženo v hišni predalčnik, saj se vročitev pošiljke šteje za vročeno z dnem izteka 15-dnevnega roka, kot je bil tožnik kot stranka opozorjen z opozorilom sporočila o prispelem pismu.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 21, 21/6, 29. ZDavP-2 člen 76.
davek od dohodka iz dejavnosti - davčna osnova - davčno priznani odhodki - odpis terjatev - dokazovanje - dokazno breme
Tožnik se v tožbi sklicuje, da bi bili nadaljnji postopki zoper neplačnike ekonomsko neupravičeni. Davčni organ je na podlagi 76. člena ZDavP-2 pravilno štel, da je tožnik tisti, ki mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze. Za konkretni postopek to pomeni, da je na tožniku dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za odpis terjatev pod pogoji iz šestega odstavka 21. člena ZDDPO-2.
dohodnina - odmera dohodnine - napoved za odmero dohodnine - čezmejni delovni migrant - državljan zaposlen v Avstriji - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja
Stališče tožene stranke, da neupoštevanje dodatnega besedila „pri opravljanju državnih funkcij“ iz točke a) prvega odstavka 19. člena Konvencije v slovenski verziji nima neposrednega vpliva na razlago vsebine tega odstavka, je materialnopravno napačno.
ZDavP-2 člen 63, 63/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine - zavrženje - samoprijava - informativni izračun dohodnine - zavrnitev tožbe
Ker je tožeči stranki informativni izračun dohodnine bil vročen, se ta ne more uspešno sklicevati na zakonsko dolžnost vložitve napovedi za odmero dohodnine do 31. 7. tekočega leta za preteklo leto, saj je ta predpisana zaradi izpodbijanja domneve vročitve (85. člen ZDavP-2) za primere, ko davčni zavezanec informativnega izračuna dohodnine sploh ni prejel.
S tem, ko je informativni izračun dohodnine pridobil učinek vročene davčne odločbe, ni mogoče več vložiti samoprijave. Zato je sklep o zavrženju napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, vložene po vročitvi (in dokončnosti ter pravnomočnosti) odmerne odločbe, pravilen in utemeljen na zakonu.
davek iz dohodkov od premoženja - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - dohodnina - obračun obresti
Formulacije „neplačani davek“, od katerega se obračunajo obresti, ni šteti za povsem neustrezno, saj davčna obveznost nastane pred vložitvijo davčne napovedi, le ugotovljena še ni z odmerno odločbo in v posledici davek ni plačan. Zgolj poimenovanje ne vpliva na dopustnost (z zakonom predvidene) posledice, tj. spornega obračuna obresti, za opustitev (z zakonom določene) obveznosti zavezanca, da v predpisanem roku vloži davčno napoved. Bistveno je, da je zakonska ureditev razumna in razumljiva ter da ustreza cilju, ki ga zasleduje. Ta pa je, preko zahteve za vlaganje davčnih napovedi v predpisanih rokih, v pravilnem in pravočasnem izpolnjevanju davčnih obveznosti in s tem v tekočem zagotavljanju sredstev v proračunu.
ZDoh-2 člen 5, 5/1, 5/2, 6. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (1997) člen 4, 15.
davki - dohodnina - odmera akontacije dohodnine od dohodka - dohodek iz zaposlitve - rezidentstvo - ugovor materialnega prava - uporaba materialnega prava - tožbene novote
Vprašanje, ali je bil tožnik v za zadevo relevantnem obdobju rezident Slovenije, je pomembno za odločitev v obravnavani davčni zadevi. Kot izhaja iz 5. člena ZDoh-2, je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije (prvi odstavek 5. člena ZDoh-2), medtem ko je nerezident zavezan za plačilo dohodnine (le) od vseh dohodkov, ki imajo vir v sloveniji (drugi odstavek 5. člena ZDoh-2). Tožnik s tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na vprašanje njegovega rezidentskega statusa, smiselno uveljavlja ugovor, ki je (tudi) materialnopravne narave. Kot se je opredelilo Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 17/2022 z dne 7. 6. 2023, pa je ugovore, ki se nanašajo na pravilno uporabo materialnega prava, dopustno uveljavljati v upravnem sporu, četudi niso bili predhodno uveljavljani v upravnem postopku. Za takšne ugovore namreč ne veljajo pravila iz tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1, ki se nanašajo na omejitve pri navajanju novih dejstev in novih dokazov, če za to ni upravičenih razlogov.
Ker je namen določbe 160. člena ZDavP-2 enak kot namen določbe 102. člena ZIZ, torej dolžniku zagotoviti minimalne pogoje za življenje, sodišče zaključuje, da kolikor so akontacije dohodnine plačane iz naslova denarnih prejemkov, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, v primeru vračila le-teh tudi za te veljajo omejitve izvršbe, določene v tem predpisu.
zavod - obvezno zavarovanje - podlaga za vključitev v zavarovanje - lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Ugotovitvena odločba ZPIZ o obstoju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja toženki ne more predstavljati podlage za odmero socialnih prispevkov za vsa druga zavarovanja. Tako materialnopravni pogoji kot tudi postopek ugotavljanja lastnosti zavarovane osebe so s področnimi zakoni namreč različno urejeni. V postopku nadzora davčni organ ne more sam odločati o vprašanju, ali bi posameznik moral biti vključen v obvezno zavarovanje in na kakšni podlagi, ampak o tem lahko odloča le pristojni nosilec posameznega zavarovanja.
Davčni organ je postopek davčne izvršbe po sklepu o davčni izvršbi št. DT 4298-145/2007-16-08-3221-03 z dne 21. 11. 2012 že ustavil po uradni dolžnosti, in sicer 31. 1. 2019, to je pred izdajo izpodbijane odločbe. Za postopek upravnega spora to pomeni, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbe, ker si z ugotovitvijo njene nezakonitosti ne bi mogel izboljšati pravnega položaja.
Toženka lahko od navedene vezanosti na pravna stališča sodišča odstopi le tedaj, ko se pojavijo za to utemeljene pravne okoliščine, ki so posledica sprejetja drugih pravnih aktov zakonodajalca ali pristojnih sodišč (npr. če je v trenutku ponovnega odločanja s strani upravnega organa treba uporabiti kasneje spremenjen materialni zakon, če je prišlo do razveljavitve zakona s strani Ustavnega sodišča ali če je stališče Upravnega sodišča v nasprotju s stališčem, ki ga je v zvezi z razlago predpisa evropskega prava zavzelo Sodišče evropske unije v postopku predhodnega odločanja ali s kasnejšim stališčem Vrhovnega sodišča, ki ga je sprejelo v bistveno enakem primeru). Da bi bile v zadevi podane takšne izjemne okoliščine, toženka ne trdi, niti to ne izhaja iz podatkov upravnega spisa.
davek na dediščine in darila - zakonito dedovanje - dedni red - tretji dedni red - predmet obdavčenja - dvojno obdavčenje - uporaba konvencije
Iz besedila Konvencije med Republiko Slovenijo in Češko republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki na dohodek in premoženje jasno sledi, da davek na dediščine in darila med davki, za katere se po določbah 2. člena uporablja Konvencija, ni naveden. Šteti ga tudi ni za davek na premoženje iz 3. točke, za katerega se po 3. točki 2. člena Konvencije, saj se z njim ne obdavčuje premoženje kot takšno, temveč se obdavči prehod premoženja z zapustnika na njegovega dediča. O tem, da se Konvencija uporablja le za davke, ki so v 2. členu izrecno našteti, pa sta tudi že zavzeli stališče tako naslovno kot Vrhovno sodišče.
davčna izvršba - izvršilni naslov - ugovor zoper izvršilni naslov
S pritožbo zoper sklep o izvršbi po določbi sedmega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova in zato tovrstnih ugovorov tudi v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost sklepa o izvršbi, ni mogoče uveljavljati.
ZDoh-2 člen 35, 35/6, 37, 37/1, 37/1-2. ZDavP-2 člen 5, 74.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev - dohodek fizične osebe - dokazna ocena - inšpekcijski nadzor obračunavanja davka
Zgolj povzetek ugotovitev iz postopka nadzora pri družbi A. ne zadošča za odmero dodatne davčne obveznosti tožniku. Za odločitev prav tako ni pomembno, kaj je oziroma česa ni dokazala družba A. v postopku inšpekcijskega nadzora, ampak mora davčni organ dokazno oceniti in se opredeliti do (vseh) navedb, ki jih je podal tožnik v tem postopku.
DDV, ki je izkazan na spornih računih, ni dohodek fizične osebe v smislu 15. člena ZDoh-2.4 Navedeno izhaja že iz samega sistema DDV. DDV namreč davčni zavezanci zberejo v korist proračuna in torej ne gre za njihove dohodke. Bistveno pa je to, da ima prekvalifikacija neodvisnega v odvisno razmerje, za kar je imel davčni organ podlago v določbah 5. in 74. ZDavP-2, za posledico, da se obdavčitev, ki temelji na formalno sklenjenih pogodbah, nadomesti z davčno obveznostjo, ki temelji na pravilni vsebinski opredelitvi razmerij med družbo in njenim zakonitim zastopnikom.
Glede obnove postopka, ki je sicer urejena v ZUP (260. člen in naslednji), vsebuje ZDavP-2 le nekaj posameznih specialnih določb, ki so vsebovane v omenjenem 89. členu, glede vseh ostalih vprašanj pa se uporablja splošna ureditev tega pravnega sredstva. V prvem odstavku 89. člena je tako določen poseben rok za uveljavljanje najpogostejšega razloga za obnovo postopka, tj. če se izve za nova dejstva oz. dokaze, ki bi lahko vodili k drugačni odločitvi. V šestem odstavku pa so urejena pravna sredstva zoper sklep o obnovi, ki odstopajo od splošne ureditve, po kateri je zoper takšen sklep dopustna obnova; po tej določbi namreč zoper sklep o obnovi ni dovoljena (posebna) pritožba, temveč se takšen sklep lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo.
89. člen ZDavP-2 ureja posebnosti obnove v davčnem postopku kot takšne, ne pa zgolj posebnosti obnove davčnega postopka v primeru novih dejstev oz. dokazov, tudi iz tega razloga ni mogoče slediti naziranjem tožnice. Tudi po presoji sodišča se šesti odstavek 89. člena ZDavP-2 ne nanaša na izključitev posebne pritožbe zgolj v primeru obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - nezakonitost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - komunalna opremljenost zemljišča - vrednost točke
Ureditev po ZIPRS, ki je po prenehanju veljavnosti ZSZ/84 omogočila sprejem Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Divača, ni neustavna. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je zakonodajalec pri sprejemu navedene določbe izhajal iz istega namena, kot ga je pri določitvi načina izvrševanja odločbe, št. U-I-313/13 zasledovalo Ustavno sodišče. To je, da v obdobju do uveljavitve z Ustavo usklajene zakonodaje za odmero davka na nepremičnine občine ne bi ostale brez prihodkov, ki so jih iz naslova davščin na nepremičnine prejemale po prej veljavnih predpisih.
Po 7. členu Odloka, ki določa vrednotenje zazidanih stavbnih zemljišč glede na lego in namen zazidanega stavbnega zemljišča, se industrijske stavbe in skladišča ter stavbe za promet (B.) (kamor je uvrščena tudi tožnikova stavba z ID stavbe 555) vrednotijo z 200 točkami v 1. in 2. območju, stavbe, v katerih se opravlja dejavnost turizma, gostinstva in trgovine ter stavbe, ki se uporabljajo za poslovne in upravne namene (C.) se vrednotijo z 250 točkami v 1. in 2. območju. Stavbe, ki se uvrščajo pod druge namene (npr. stanovanjski namen (A.), splošni družbeni namen (D.) in kmetijski namen (E.)), se pa vrednotijo s 50 točkami v 1. območju in 20 točkami v 2. območju (A. in E.) in s 100 točkami v 1. območju ter 50 točkami v 2. območju (D.). Že iz povzetega je nedvomno razvidno, da gre za znatno razliko v vrednotenju stavb glede na namen. Ali je ta razlika sorazmerna glede na različne pravne položaje stavbnih zemljišč, ki se po namenu uvrščajo pod B. in C., za razliko od stavbnih zemljišč, ki se uvrščajo pod ostale namene (in ob še nadaljnji opombi tožnika v zvezi s povečanjem naložene obveznosti v primerjavi z letom 2020), pa sodišče ne more preizkusiti, saj se toženka do tega ugovora ni opredelila.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - napotitev na delo v tujini - službeno potovanje - potni nalog - dnevnica - dokazno breme - obseg in vrsta opravljenih storitev - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Davčni organ je lahko ugotovil, katere dneve so bili delavci v tujini. Očitno ne drži trditev toženke, da ni bilo mogoče ugotoviti dejanskega števila dni, ko so bili delavci na službenih poteh v tujini in bi jim pripadalo povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem (dnevnice). Prav nasprotno, v prvostopenjski odločbi davčni organ za posamezne delavce za posamezni mesec ugotavlja, katere dneve so bili delavci na službeni poti in katere ne, in to na podlagi tožnikovih evidenc. To pa pomeni, da je tožnica s predloženimi podatki o službenih poteh in potnimi nalogi za tovorna vozila za določene dni uspela izkazati elemente, ki so potrebni za obračun dnevnic.
davek na dodano vrednost (DDV) - splošna shema - posebna shema - preprodaja vozil - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce
Vendar pa, glede na to, da se tožniku davek nalaga, ker bi moral ob prodaji vozila kupcu na podlagi izdanega računa obračunati DDV po splošni shemi, tj. po stopnji 22 %, bi bil davčni organ moral najprej jasno ugotoviti, da je bil tožnik kot samostojni podjetnik tisti, ki je zadevno vozilo prodal kupcu. Teh ugotovitev pa v izpodbijani odločbi niti v drugostopenjski odločbi ni. Glede tretjega in četrtega avtomobila pa se z izpodbijano odločbo kot subjekt, ki je avtomobila kupil od nemških prodajalcev, prepozna tožnika kot samostojnega podjetnika in prezre tožnika kot fizično osebo. V izpodbijani odločbi podlaga za takšen zaključek ni jasno opredeljena, tj. ni jasno, ali se tožniku očita obstoj subjektivnega elementa ali pa uporaba navideznih poslov oz. zloraba drugih predpisov ali kaj tretjega. V izpodbijani odločbi se navaja zgolj, da tožnik lahko preprodajo vozil opravlja le v okviru registrirane dejavnosti in ne kot fizična oseba, sicer bi šlo za delo na črno. Toženka podaja le pavšalne očitke o delu na črno ter le pavšalno citira zakonske določbe. Ta pomanjkljivost ni bila odpravljena niti z odločbo drugostopenjskega davčnega organa.