davek od premoženja - zavezanec za davek - osnova za davek - poziv stranki k izjavi - oprostitev plačila davka - zahteva stranke
Sodišče pritrjuje tožečima strankama, da je v 162. členu ZDO določeno, da so davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za 10 let. Vendar sodišče opozarja, da lahko začasno oprostitev zavezanec uveljavlja z vlogo, ki jo vloži pri davčnemu organu. Kdaj in kako bo posameznik podal vlogo za začasno oprostitev davka od premoženja, je namreč stvar osebne odločitve vsakega zavezanca za davek posebej, saj ne gre za vlogo, ki jo je zavezanec dolžan podati, pač pa je v zakonu predvidena le možnost, da slednje stori na način in pod pogoji, določenimi z zakonom.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - napotitev na delo v tujini - napoteni delavec - službeno potovanje - dohodek iz zaposlitve - dokazno breme
V pogodbah o zaposlitvi so imeli delavci glede kraja opravljanja dela določeno, da bo delavec delo opravljal v poslovnih prostorih družbe in zunaj poslovnih prostorov oziroma sedeža družbe - območje dejavnosti delodajalca doma oziroma v tujini. Glede na navedeno so bili delavci napoteni na začasno delo v tujino, kar posledično pomeni, da je davčni organ na podlagi potnih nalogov izplačane zneske pravilno obdavčil kot dohodek iz zaposlitve, tožniku kot izplačevalcu dohodka pa odmeril akontacijo dohodnine.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - pravica do oprostitve plačila ddv - račun - pomanjkljivi računi - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR) - pomanjkljivi podatki - dokazno breme
Dokumentacija, ki so jo predložili avtoprevozniki, je pokazala, da prevoz, kot izhaja iz CMR, ni mogel biti opravljen, saj so prevozniki s tovornimi vozili, navedenimi v CMR, istega dne opravili druge prevoze za druge naročnike. Na tožniku je, da predloži popolne in verodostojne listine, iz katerih je povsem jasno razvidno izpolnjevanje za oprostitev plačila DDV. Takšnih listin tožnik ni predložil. Zato odgovornosti za popolnost CMR ne more prelagati na prevoznike, saj na njem dokazno breme glede izpolnjevanja zakonskih pogojev za oprostitev.
Glede na to, da je revizijsko sodišče pogodbe o preužitku opredelilo za neobdavčljive odsvojitve kapitala skladno z 2. točko 95. člena ZDoh-2, posledično po presoji sodišča v primeru odsvojiteljev po pogodbah o preužitku ne morejo priti v poštev določila o odlogu ugotavljanja davčne obveznosti iz 100. člena ZDoh-2. Ta institut je bil na novo uveden z ZDoh-1 zaradi omilitve posledic široke opredelitve pojma odsvojitve kapitala. Kadar bi bile posamezne odsvojitve obdavčene, lahko z uveljavljanjem odloga odsvojitelj doseže, da se njegova davčna obveznost v trenutku odsvojitve ne ugotavlja. Odsvojitve po pogodbah o preužitku pa se, kot rečeno, po 95. členu ZDoh-2 štejejo za neobdavčljive.
davek od dohodkov pravnih oseb - dohodnina - davek od drugih dohodkov - obračun davka - račun - pomanjkljivi računi - verodostojna listina - oprava storitev - namenska poraba sredstev - tipska pogodba
Tožeča stranka ni dokazala, da so bile storitve opravljene in da so bile najprej zaračunane naročnikom. Dokaznih listin v tej zvezi namreč, kljub pozivu davčnega organa, tožeča stranka ni predložila. Navedeni so tudi razlogi, zakaj listine, ki jih je predložila, niso ustrezne. Tako se davčni organ izrecno opredeli do predloženih potrdil o poplačilu terjatev z gotovino in jih tudi po presoji sodišča kot nezadosten dokaz utemeljeno zavrne. To še dodatno in konkretno utemelji s stanjem na konto kartici 221, ki plačil, opravljenih z gotovino, ne izkazuje.
Evidence gotovinskega poslovanja tožeča stranka neprerekano ni vodila. Prav tako tožeča stranka ni evidentirala stroškov službenih poti, ki jih sicer zatrjuje v svojih vlogah. Letna posojilna pogodba z direktorjem oziroma sklenjene tipske pogodbe pa niso dovolj, če ni obenem vodena evidenca in na ta način izkazan (poslovni) namen uporabe sredstev med letom. Prav tako niso dovolj pojasnila. Kar pomeni, da poraba denarja za dejavnost in s tem za poslovni namen ni izkazana.
davek na dodano vrednost (DDV) - rabljeno motorno vozilo - nakup in prodaja rabljenih vozil - splošna shema - posebna shema - missing trader - subjektivni elementi - dokazovanje
Zavezancu, ki prejme račun z maržno ureditvijo, ni mogoče zavrniti pravice do maržne ureditve, tudi če dobavitelj v resnici ni uporabil te ureditve, razen če zavezanec ni ravnal v dobri veri ali ni sprejel vseh možnih razumnih ukrepov, da bi se prepričal, da ne sodeluje v davčni utaji. Tozadevno sodišče pritrjuje tožniku, da bi moral davčni organ najprej ugotoviti objektivne elemente, ki utemeljujejo davčno utajo (torej kdo in kako je storil goljufijo), ter nadalje tudi tiste, ki utemeljujejo tožnikovo slabovernost ali odsotnost preventivnih ukrepov. Navedeno pa v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, tj. ni opredeljeno, kako naj bi tožnik dejansko aktivno sodeloval pri utaji, glede na to, da med strankama ni sporno, da je tožnik rabljene avtomobile dejansko imel na zalogi in jih je tudi prodal končnim kupcem.
davčna izvršba - izvršilni naslov - stroški postopka
V obravnavanem primeru se je kasneje izkazalo, da je bil sklep o davčni izvršbi izdan neupravičeno, zaradi česar po presoji sodišča v takem primeru dolžnik – tožnik ni tisti, ki bi moral plačati stroške davčne izvršbe.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - direktor družbe - dvig gotovine - drugi dohodek - izjava - opredelitev do dokazov - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, saj se davčni organ ni opredelil glede izjave A. A. o prejemu gotovine s strani tožnice, ki jo je tožnica predložila v postopku, in ki se nanjo sklicuje tudi v tožbi. Z njo je tožnica v postopku dokazovala, da je gotovino predajala prokuristu družbe.
ZFPPIPP člen 21, 408, 408/2. ZDavP-2 člen 106, 125, 126.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - izvršilni naslov - osebni stečaj - prednostne terjatve - odpust obveznosti - novela - zastaranje - odpis
Ugovor tožnika, da se 21. člen ZFPPIPP ne nanaša na terjane prispevke nima podlage v izreku sklepa o odpustu obveznosti z dne 21. 10. 2019 (kjer je v 2. točki določeno, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 9. 8. 2016, razen tistih, kot jih določa drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP), niti v določbah ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP jasno določa, da imajo naravo prednostnih terjatev tudi „nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov“, torej vseh prispevkov, tako prispevkov za socialno varnost za dohodke iz delovnega razmerja, kot tudi za prispevke za socialno varnost za zasebnike, kar pomeni, da na te obveznosti odpust obveznosti ne učinkuje.
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
inšpekcijski nadzor - prepoved opravljanja dejavnosti - stečaj - izbris iz registra - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka v postopku - zavrženje tožbe
Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka (76. člen ZPP). Iz navedenega razloga je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi s petim odstavkom 81. člena ZPP.
davek od dohodkov iz dejavnosti - zavrženje pritožbe - vročanje - osebni stečaj - poslovna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti
Z odločbo, zoper katero tožnik kot stečajni dolžnik vlaga pritožbo, se mu dodatno odmeri in naloži v plačilo davek od dohodka iz dejavnosti in pripadajoče obresti. Vložitev pritožbe je vsekakor pravno dejanje (v upravnem postopku), ki zadosti pojmu „drugi posli in dejanja“ iz citiranega 386. člena ZFPPIPP, z njim pa tožnik kot stečajni dolžnik nasprotuje obveznosti, ki se mu nalaga z davčno odločbo. Gre torej za obveznost, ki vpliva na čisto vrednost tožnikovega premoženja, ne vpliva pa na premoženje, kot je opredeljeno v prvem odstavku 10. člena ZFPPIPP in s tem na premoženje, ki po drugem odstavku 224. člena spada v stečajno maso. Poslovno in tudi procesno pa je po dikciji zakona in tudi po citirani sodni praksi omejeno zgolj razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, zato tožnikova poslovna in s tem tudi procesna sposobnost za vložitev pritožbe v konkretnem primeru po presoji sodišča ni omejena.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnih naslovov, v danem primeru odločbe o odmeri DDPO in akontacije DDPO. Ker je predmet presoje tega upravnega spora pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, tožnikovi ugovori kršitve sorazmernosti, poseg v pravico do zasebne lastnine, poseg v svobodno gospodarsko pobudo in retroaktivne veljavnosti določbe četrtega odstavka 4. člena ZDTon, ki se nanašajo na citirano odmerno odločbo, na pravilnost izpodbijanega sklepa nimajo vpliva.
COVID-19 - vračilo izplačanih stroškov - povračilo stroškov - fiksni stroški - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - napačna uporaba materialnega prava
Tako iz izpodbijane odločbe kot tudi iz drugostopenjske odločbe ni jasna pravna podlaga, na katero sta se organa oprla pri ugotovitvi, da je tožnik podjetje v težavah. V izpodbijani odločbi se tozadevno sicer omenja (b) alineja 18. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrstah pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, kar ni logično, glede na to, da se cit. alineja nanaša na družbe, v katerih vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za obveznosti družbe. Tožnik je namreč družba z omejeno odgovornostjo, kar bi kazalo na možnost uporabe (a) alineje cit. določila. Vendar pa tudi drugostopenjski organ tega ni razjasnil, saj se je v svoji odločbi ves čas le nespecificirano skliceval na 18. točko 2. člena Uredbe.
rek obrazec - rok - zamuda - izguba pravice - začetek postopka - obrazložitev
REK obrazec je obračun davčnega odtegljaja. Predložitev REK obrazca zato ne pomeni tudi predložitve izjave po šestem odstavku 85. člena ZIUPOPDVE oz. šestega odstavka 26. člena ZDUOP, saj tega ne določa noben predpis.
ZUS-1 člen 5, 5/2. ZDUOP člen 26, 26/6. ZIUPOPDVE člen 85, 85/6.
rok - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - izguba pravice - materialni rok
Delodajalci so imeli pravico zahtevati povračilo izplačanih sredstev, so pa morali povračilo izplačanih sredstev zahtevati preko informacijskega sistema FURS, ki je povračilo kriznega dodatka potem izplačal.
Izjava po 85. členu ZIUPOPDVE in 26. členu ZDUOP je pomenila vlogo kot zahtevek stranke za povračilo, s katero se je upravni postopek za plačilo iz javnih sredstev začel in je torej tekel na zahtevo stranke, ne po uradni dolžnosti.
ZDDV-1 člen 63, 67, 77a. ZDavP-2 člen 74, 74/4, 111, 111/2. ZDDPO-2 člen 74, 74-7. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb - davek od dohodka iz kapitala - odbitek vstopnega DDV - najem - oddaja v najem - dolgoročna finančna naložba - prikrito izplačilo dobička - pogodba o kratkoročnem posojilu - odvetniške storitve - obrazložitev odločbe - obdavčljiva dejavnost - oproščena dejavnost - drugi dohodek
Ostaja sporno vprašanje, ali je za odločitev relevantno, kakšen je bil tožnikov namen opravljanja dejavnosti ob pridobitvi nepremičnine oziroma ali gre za povezan enoten in nedeljiv posel, kot menita davčni organ in toženka, ali pa gre pri spornih odvetniških storitvah za nepovezan samostojen posel, kot zatrjuje tožnik. Sodišče razlogov izpodbijane odločbe glede nosilnega razloga, tj. neposredne povezanosti zaračunanih odvetniških storitev z namenom nakupa oziroma uporabe nepremičnine za neobdavčljivo dejavnost, kot enotnega posla nakupa nepremičnine in izdanih računov za odvetniške storitve, ne more preizkusiti.
ZDavP-2 člen 144, 144/1. ZUP-UPB2 člen 129, 129/1, 129/1-4.
davčna izvršba - prepoved litispendence - prepoved odločanja o isti stvari - ne bis in idem - zastaranje - pretrganje zastaranja
V postopku davčne izvršbe ni prišlo do visečnosti pravde (litispendence), pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) ali do tega, da bi bilo dvakrat odločeno o isti stvari (ne bis in idem). Navedeni instituti se nanašajo na vsebinsko - materialno odločanje v sporih iz premoženjskih in civilnopravnih razmerij, v upravnem postopku pa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP ponovno odločanje onemogoča v primeru materialne pravnomočnosti, če je stranka s pravnomočno odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, v primeru zavrnilne odločbe pa, če se dejansko stanje in pravna podlaga ni spremenila.
Res so bili pred tem že izdani sklepi o davčni izvršbi za izterjavo predmetnega dolga, a ker dolg še ni bil poplačan, je prvostopni organ utemeljeno izdal nadaljnje sklepe o izvršbi (in tudi v tem upravnem sporu izpodbijanega) za njegovo izterjavo.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - obračun prispevkov - zavarovalna podlaga - družbenik in poslovodna oseba - gospodarska družba - načelo materialne resnice v postopku
Glede na to, da je tožnik od 1. 10. 2019 obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja, kar je razvidno iz evidenc, do katerih dostopa tožena stranka, podlage za plačilo prispevkov za socialno varnost po 16. členu ZPIZ-2 za oktober in november 2019 ni bilo, saj so bili prispevki plačani na drugi podlagi.
davek na dodano vrednost (DDV) - odmera DDV - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - procesni akt - zavrženje predloga - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep predstavlja procesno odločitev, ne pa odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Procesni sklepi pa se lahko v upravnem sporu izpodbijajo s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper dokončni upravni akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, v danem primeru je to dokončna odločba o odmeri davka na dodano vrednost in davka od drugih dohodkov.
davki - davčni dolg - odpis davčnega dolga - odpis oziroma obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - prosta presoja
Davčni organ odpiše ali delno odpiše davčni dolg tistim osebam, katerih preživljanje bi bilo ogroženo, če bi tako obveznost poravnale. Pri odločanju po prostem preudarku mora pristojni upravni organ odločbo izdati v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Tako odločanje ne pomeni samovolje, saj mora organ pri iskanju rešitve upoštevati javni interes, pri odločanju pa mora ostati v mejah zakona. Iz ustavnosodne prakse pa izhaja, da ni nujno, da bi zakon namen in obseg pooblastila za odločanje po prostem preudarku določil neposredno, pač pa zadošča, da sta iz zakona namen in obseg jasno razvidna in ugotovljiva. Sodišče meni, da je tako pooblastilo za odločanje po prostem preudarku zakonodajalec toženi stranki dal, saj mora davčni organ ob odločanju o odpisu ali delnem odpisu davčnega dolga presojati, ali bi bilo z njegovim plačilom ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, pri tem pa se mora opreti na podrobnejše kriterije, ki jih določa Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku.