davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika - davčna izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - sklep o davčni izvršbi - postopek davčne izvršbe
Tožnik je v zvezi z izdanim izvršilnim naslovom imel možnost sodnega varstva, ki jo je tudi izkoristil, enako pa velja tudi za postopek izvršbe, v katerem je zoper izdani sklep o izvršbi najprej vložil pritožbo in nato še tožbo v upravnem sporu. Glede na to so tudi tožbene navedbe o tem, da ni bilo sodnega postopka, napačne.
Tožnik tudi s sklicevanjem na določbe Ustave RS in ostale predpise ter sodno prakso domačih in tujih sodišč, ki jih navaja v svoji tožbi, ne more biti uspešen, saj z ničemer ne pojasni, kako so relevantni za predmetno odločitev.
davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV - dobava blaga v drugo državo članico - dokazno breme - davčna utaja - vedenje o davčni goljufiji - subjektivni element - missing trader - odvzem identifikacijske številke
Glede na povezanost in skupno lastništvo obeh družb sodišče pritrjuje oceni davčnega organa, da je tožnik vedel, da italijanski kupec ne poroča o pridobitvah blaga in da DDV ni plačal.
Navedeni razlogi zadostujejo za zavrnitev pravice do oprostitve DDV.
Med strankama ni sporno, da je bil z izpodbijanim sklepom ustavljen postopek odmere dohodnine od dobička od odsvojitve poslovnih deležev za leto 2019, ki se je vodil na podlagi tožničine napovedi, ki jo je vložila pri prvostopenjskem davčnem organu. Navedeno ne pomeni, da ni šlo za postopek po uradni dolžnosti. Skladno z 72. členom ZDavP-2 se davčni postopek začne po uradni dolžnosti med drugim tudi, ko davčni organ prejme davčno napoved. V takšnih primerih ne gre za postopek na zahtevo stranke. Kolikor pa je temu tako, pa se je prvostopenjski davčni organ pravilno skliceval na četrti odstavek 135. člena ZUP, po katerem organ postopek lahko ustavi, če se je začel po uradni dolžnosti, pri čemer ne gre za postopek, ki bi se lahko začel tudi na zahtevo stranke in pri katerem bi stranka lahko zahtevala njegovo nadaljevanje. Izpodbijani sklep ni dokončni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravicah ali o obveznostih oziroma pravnih koristih tožnice.
ZDavP-2 člen 72. ZUP člen 135, 135/4. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - ustavitev postopka - postopek po uradni dolžnosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Skladno z 72. členom ZDavP-2 se davčni postopek začne po uradni dolžnosti med drugim tudi, ko davčni organ prejme davčno napoved. V takšnih primerih torej ne gre za postopek na zahtevo stranke. Kolikor pa je temu tako, pa se je davčni organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno skliceval na četrti odstavek 135. člena ZUP, po katerem organ postopek lahko ustavi, če se je postopek začel po uradni dolžnosti, pri čemer ne gre za postopek, ki bi se lahko začel tudi na zahtevo stranke in pri katerem bi stranka lahko zahtevala njegovo nadaljevanje. Pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka pa stranka nima, če se je postopek vodil po uradni dolžnosti, saj ustavitev postopka pomeni le, da se pravna situacija ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v pravni položaj stranke.
Toženkina argumentacija, da (i) so bila tožniku denarna sredstva, zadržana po izpodbijanem sklepu vrnjena, da (ii) sta oba bančna računa, na katera se je izpodbijani sklep nanašal, zaprta ter da (iii) so priznane toženkine terjatve v stečajnem postopku nad tožnikom, ostaja s strani tožnika neprerekana. Ta neprerekana dejstva po presoji sodišča pomenijo, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja z njo ne bi mogel več izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi ter odprava izpodbijanega sklepa in/ali vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek, kot se predlagata s tožbo, namreč ne bi imeli nobenega učinka, saj je tožnik sredstva, ki jih je imel na računih pri omenjenih bankah, dobil vrnjena.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba nepremičnin - namen uporabe nepremičnine - podatki iz uradnih evidenc - dobiček pravnih oseb
Stališče tožene stranke, da so za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) relevantni le podatki o dejanski rabi stavbe, navedeni v uradnih evidencah, in da dokazovanje nasprotnih dejstev ni mogoče, je materialnopravno napačno.
Po presoji sodišča dobiček tožeče stranke, izkazan v poslovnih bilancah pravne osebe, sam po sebi ne more biti okoliščina, ki bi lahko vplivala na odmero oziroma višino NUSZ.
davek od dohodka iz kmetijstva - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - stalno prebivališče - član kmetijskega gospodarstva - davčna osnova - kmečko gospodinjstvo
Glede na opredelitev kmečkega gospodinjstva v drugem odstavku 69. člena ZDoh-2, po katerem je med drugim pogoj, da gre za skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki imajo dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča isto stalno stalno prebivališče, tožbeni ugovori, kot so bivanje v samostojni stanovanjski enoti na podlagi najemne pogodbe in samostojno plačevanje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjske enote s strani B. B. niso relevantni. Brezpredmeten je tudi tožbeni ugovor, da slednji ni imel dohodka od kmetijskega gospodarstva, ker da je podjetnik, saj se v tem postopku ne določa davčna osnova iz dejavnosti. Po že povedanem pa je pravilna tudi ugotovitev, da je poleg tožnice v kmečkem gospodinjstvu po podatkih o prijavi prebivališča imel prijavljeno isto stalno prebivališče kot tožnica, ki je zato poleg tožnice pravilno naveden kot član kmečkega gospodinjstva v izreku izpodbijane odločbe.
ZFU člen 37, 37/1. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 8. ZDavPR člen 6, 6/2.
prepoved opravljanja dejavnosti - spletna stran - omejitev dostopa do spletnih strani - zapečatenje - spletna prodaja - odprava nepravilnosti - kršitev zakona
Tožniku je že bil izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, ki pa ga je kršil, zato mu je bil 18. 6. 2020 izrečen ukrep zapečatenja spletnih strani, ki jih je uporabljal za opravljanje dejavnosti. Ker tudi tega ukrepa tožnik ni spoštoval in je opravljanje dejavnosti prenesel na nove spletne strani, mu je finančni organ z izpodbijano odločbo izrekel ukrep zapečatenja tudi teh novih spletnih strani. Ker je tožnik kontinuirano kršil zakone (ZDavPr, ZDDV-1, ZDavP-2 in ZDDPO-2), saj računov za spletno prodajo blaga še vedno ni izdajal v svojem imenu in jih ni davčno potrjeval, v svojih poslovnih knjigah ne izkazuje poslovnih dogodkov v zvezi s spletno prodajo in ne plačuje davčnih obveznosti iz tega naslova, nima odprtega TRR in finančni upravi ni sporočil podatkov o številu in lokaciji poslovnih prostor in še naprej opravlja dejavnost preko novih spletnih strani, je bilo nujno potrebno zapečatiti tudi nove spletne strani, preko katerih tožnik opravlja dejavnost.
Tožniku so bila iz naslova izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka izplačana sredstva ter mu je FURS z izpodbijano odločbo naložil, naj ta sredstva vrne. Ker je FURS sporno odločitev sprejel izključno na podlagi izjave tožnika, da želi prejeto pomoč vrniti, ni pa pri odločanju ugotavljal pogojev za vračilo prejete denarne pomoči, ki so določeni v drugem odstavku 37. člena ZIUZEOP, materialno pravo v postopku ni bilo pravilno uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo ugotovljeno.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna ugodnost - davčna zloraba - izogibanje plačilu davčnega dolga - zloraba predpisov
Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor zmotne uporabe materialnega prava. Glede uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2 sodišče ob upoštevanju izhodišč, sprejetih v sodni praksi, pojasnjuje, da mora presoja nedovoljenega davčnega izogibanja vselej temeljiti na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Do nedovoljenega davčnega izogibanja torej ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo.
ZFU člen 37, 37/1. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 8.
prepoved opravljanja dejavnosti - spletna prodaja - spletna stran - zapečatenje - omejitev dostopa do spletnih strani - kršitev zakona
Finančni organ je tožniku z odločbo z dne 17. 6. 2020 prepovedal opravljanje dejavnosti in mu zapečatil poslovne prostore na naslovu A., ki jih je uporabljal za opravljanje dejavnosti. Odločba je dokončna. Navedeno pomeni, da ima uradna oseba pooblastilo, da lahko zapečati tudi spletne strani, ki jih tožnik uporablja pri opravljanju dejavnosti, ob izpolnjenem pogoju, če je to nujno potrebno zaradi preprečitve nadaljnje kršitve zakona ali drugega predpisa, katerega izvajanje nadzoruje finančna uprava (8. člen Pravilnika o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije).
davek od dobička iz kapitala - posojilo - odpust dolga - prikrito izplačilo dobička - dividenda - dokazno breme
Ker ni nobenega verodostojnega dokaza o vračilu posojila v obdobju do leta 2017 niti kasneje, je pravilna odločitev davčnega organa, oprta na knjigovodske izkaze, da je tožnik svojemu družbeniku odpustil dolg v višini 250.000,00 EUR, kar je davčni organ skladno s 7. točko 74. člena ZDDPO‑2 pravilno opredelil kot prikrito izplačilo dobička in navedeni znesek obdavčil kot dividende v skladu s četrtim odstavkom 90. člena ZDoh-2.
dohodek iz dejavnosti - akontacija dohodnine - davčna olajšava - zaposlovanje novih delavcev - pogodba za določen čas
Iz jezikovno jasne določbe drugega odstavka 61.a člena ZDR-1 izhaja drugačen namen zakonodajalca, in sicer da se z davčno olajšavo spodbuja zaposlovanje za nedoločen čas in bi torej tožniku olajšava pripadala zgolj v primeru, če bi že prvo pogodbo o zaposlitvi tudi formalno sklenil za nedoločen čas
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo davka - kraj opravljanja storitev - načelo sedeža izvajalca storitev
Če tuj zavezanec za DDV v Sloveniji opravi storitve s področij, navedenih v 29. členu ZDDV-1, kjer je določena vstopnina ali drugačno plačilo, ki posamezniku podeli pravico do dostopa do prireditve/tečaja, je kraj obdavčitve teh storitev v Sloveniji. To pa v povezavi s 74. členom ZDDV-1 pomeni, da tak tuj davčni zavezanec ne izpolnjuje negativnega pogoja iz prvega odstavka 74. člena ZDDV-1.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - TARIC koda - pridobitev motornega vozila iz druge države članice eu
Za sodno presojo ostane odprta le še tožnikova trditev, da gre v primeru spornega vozila povsem očitno za (lahko) tovorno vozilo, ki pa, upoštevaje zavrnitev podanega dokaznega predloga, v tem upravnem sporu ostaja nedokazana. Vsled tega je tožnik imel možnost podati pripombe, ki jih je davčni organ v izpodbijani odločbi konkretizirano in argumentirano zavrnil. Prav tako je tudi drugostopenjski davčni organ v svoji odločbi zelo konkretno naštel objektivne lastnosti tožnikovega vozila, ki so narekovale uvrstitev pod št. 8703.
Položaja tistih zavezancev, pri katerih davčna obveznost z odločbo o davčnem inšpekcijskem nadzoru še ni bila ugotovljena oziroma je bila odločba odpravljena, in tistih zavezancev, pri katerih je bila odločba o odmeri davka na podlagi davčnega inšpekcijskega nadzora odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno obravnavo, sta bistveno različna in ju je zato dopustno urejati različno. Zato določba tretjega odstavka 97. člena ZDavP-2, ki vrnitev preveč plačane obveznosti po odmeri odločbi, ki je odpravljena in vrnjena v ponovno odločanje, pogojuje z ugotovitvijo drugačne davčne obveznosti v ponovljenem postopku, ni neustavna in ne krši tožnikovih ustavnih garancij.
Preveč plačani davek se v primeru odprave odmerne odločbe vrne le, če je bila v ponovnem postopku ugotovljena nižja davčna obveznost.
davčna izvršba - izvršilni naslov - načelo zaslišanja strank - posebni ugotovitveni postopek
Zakon sicer predvideva, da organ lahko odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ki predstavlja izjemo od splošnega načela zaslišanja strank. To lahko stori tudi, kadar se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ. Vendar pa zakon tudi v tem primeru določa še nadaljnji pogoj, če „samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi“ (2. točka prvega odstavka 144. člena ZUP). Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku tako ni dovolj zgolj to, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmet tega postopka je zgolj presoja sklepa o izvršbi, zoper katerega, enako kot s pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2), ni več mogoče uveljavljati ugovorov, ki izpodbijajo izvršilni naslov. Izvršilni naslov je bil izdan v okviru drugega (sodnega) postopka in zanj zakon predvideva posebna pravna sredstva.
ZDoh-2 člen 35, 35/6, 37, 37/2, 37/2-1. ZDavP-2 člen 74, 74/4.
odmera davka - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - davek na dodano vrednost (DDV) - dohodek iz zaposlitve - poslovodenje - odbitek DDV - opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev - navidezna pogodba (simulirana pogodba)
Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni ugovor glede višine davčne osnove, od katere je davčni organ odmeril dohodnino od dohodkov iz zaposlitve in pripadajoče prispevke. Tožnica po presoji sodišča utemeljeno opozarja, da bi moral davčni organ zneske, ki izhajajo iz predmetnih računov, zmanjšati za obračunani DDV. DDV, ki ga je družba A., d. o. o. izkazala na spornih računih, namreč ne more predstavljati dohodka fizične osebe v smislu 15. člena ZDoh-2. Davčni organ bi moral upoštevati tudi določbe 74. člena ZDavP-2, v skladu s katerimi ima prekvalifikacija vrste prejemka za posledico, da se obdavčitev, ki temelji na formalno sklenjenih pogodbah, nadomesti z davčno obveznostjo, ki temelji na pravilni vsebinski opredelitvi razmerij med tožnico in njenim zakonitim zastopnikom.