ZDDV-1 člen 39, 39/3, 39/4. ZFPPIPP člen 289, 289/2.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek obračunanega DDV - popravek davčne osnove za obračun DDV - stečajni postopek - prijava terjatve - preizkus terjatev v stečajnem postopku - neplačana terjatev - stroški stečajnega postopka
Definicija terjatev po ZFPPIPP, ki razlikuje po vsebini med dvema vrstama terjatev, po katerem se terjatve iz naslova stroškov stečajnega postopka, za kar gre po vsebini neplačanih terjatev v obravnavanem primeru (po ugotovitvi davčnega organa se obravnavane neplačane terjatve obravnavajo po ZFPPIPP kot občasni strošek stečajnega postopka), ki se ne prijavljajo v stečajnem postopku in kjer do njihovega plačila lahko pride tožnik tudi v izvršilnem postopku (3. točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Zaradi takšne narave neplačanih terjatev tožnika, ni izpolnjen pogoj za popravek obračunanega DDV na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZDDV-1, ker ne gre za priznane terjatev v stečajnem postopku.
V zadevi ni sporno, da terjatev velja za prijavljeno v stečajnem postopku in da se nahaja v končnem seznamu preizkušenih terjatev. Sporna je pravna narava navedenih neplačanih terjatev, torej ali gre za upniško terjatev ali pa bo plačana kot strošek stečajnega postopka. Ker gre po ZFPPIPP za slednje in ne za priznane terjatve, ki jih je prijavil tožnik v postopku prisilne poravnave oziroma v stečajnemu postopku in ni priznana v stečajnem postopku kot upniška terjatev, tožnik nima prav, ko meni, da je izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 39. člena ZDDV-1, in zato tudi ni potrebno, da bi bila tovrstna terjatev, ki ni bila priznana po ZFPPIP, posebej navedena v ZDDV-1 kot izjema.
Ker tožnica obstoja posojilnega razmerja v konkretnem postopku ni uspela dokazati, tudi zneskov, ki so bili v letu 2011 s strani pravne osebe nakazani na njen račun, s posojilom ni mogoče povezati. Te dohodke je davčni organ pravilno obdavčil.
Davčni organ in posledično tudi sodišče v postopku davčne izvršbe ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnih naslovov niti preverjati postopka do njegove izdaje. Izvršilni naslovi so bili izdani v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
Ker tožnik kot dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim je bila zarubljena dolžnikova terjatev do njega kot dolžnikovega dolžnika, je prvostopenjski organ pravilno izdal odločbo, s katero je dolžnikovemu dolžniku naložil, da plača znesek, enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune.
ZDavP-2 člen 74, 74/3. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - odmera dohodnine - davek od drugih dohodkov - dodatna odmera davka - posojilna pogodba - namen pogodbe - navidezen pravni posel
Glede na to, da, ni spora o tem, da je tožnik od družbe A. prejel 123.246,43 EUR, tožnik pa tudi v upravnem sporu ni uspel izpodbiti ugotovitev davčnega organa o navideznosti pogodb med družbama B. in C. ter A., obenem pa tožnik tudi ni niti zatrjeval niti dokazal, da bi šlo v obravnavanem primeru za kakšnega izmed dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena ZDoh-2 oz. za dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu, niti dohodek, oproščen plačila dohodnine po tem zakonu, tožnik pa prav tako ni v tožbi zatrjeval, da bi bil z družbo A. v razmerju, ki bi utemeljevalo, da bi se prejeta sredstva obravnavala kot dohodek iz kapitala, zato se te tožbene navedbe zavrnejo, posledično pa ta sredstva zapadejo pod prej cit. določbo 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2.
davek od drugih dohodkov - namenska poraba sredstev - dvig gotovine - dokazno breme
Ni spora o tem, da je A. A. s tožnikovega bančnega računa dvignila 528.662,00 EUR gotovine, tožnik pa tudi v upravnem sporu ni uspel izpodbiti ugotovitev davčnega organa, da ni dokazal svoje lastne porabe teh gotovinskih sredstev, obenem pa tožnik tudi ni niti zatrjeval niti dokazal, da bi šlo v obravnavanem primeru za kakšnega izmed dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena ZDoh-2 oz. za dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu, niti dohodek, oproščen plačila dohodnine po tem zakonu, to po presoji sodišča pomeni, da je glede teh gotovinskih sredstev jasno le, da je A. A. tista, ki je z njimi zadnja razpolagala, torej tega ni mogoče opredeliti drugače kot njen drugi dohodek v smislu 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh‑2.
Sodišče pa tožbo zavrže s sklepom tudi v primeru, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno nima nobenih posledic za tožnika ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja (5. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Prav za takšen primer pa gre po presoji sodišča v (preostalem) delu tožbe, v katerem se ugovarja odločitvi davčnih organov o stroških davčne izvršbe. Le-ti namreč znašajo 10,00 EUR in gre torej za znesek, ki za tožnico očitno ne more imeti resnih posledic in jih je zato mogoče šteti za zanemarljive.
davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - davčni dolg - obstoj terjatve
Sodišče ne ugotavlja, da bi bil zaradi samih razlik v omenjenih zneskih tožnik oškodovan oz. da bi bilo dejansko stanje narobe ocenjeno. Sodna presoja o tem je bila možna že brez izvajanja kakršnihkoli dokazov, tj. s samim branjem obeh izpodbijanih sklepov, saj le-ta v kombinaciji tudi z razlogi obeh drugostopenjskih odločb vsebujeta vsa pojasnila in utemeljitve o spornih zneskih. Bolj konkretnih navedb (denimo v čem točno naj bi bili ti zneski nepravilni, koliko naj bi potemtakem znašali pravilni zneski, itd.) pa tožba ne vsebuje.
ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 218, 218č. ZSZ člen 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - površina stavbnega zemljišča
Za opredelitev zemljišča kot stavbnega ni bistveno stanje v naravi oziroma dejanska raba, temveč namenska, to je s prostorskimi akti določena raba.
Če bi tožnik izvedensko mnenje geodeta o drugačni površini zemljiške parcele predložil, bi ga tožena stranka v okviru proste presoje dokazov morala upoštevati in se do njega tudi opredeliti. Dejstva, ki jih v svoje evidence zabeleži občina, in jih posreduje davčnemu organu za potrebe odmere nadomestila, so namreč lahko predmet preizkusa v postopku odločanja o pravnih sredstvih, vloženih zoper odmerno odločbo.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine po uradni dolžnosti - dokazovanje v davčnem postopku - dokazna ocena - dokazno sredstvo - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - prednost listinskih dokazov v davčnem postopku - načelo zaslišanja - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Do vprašanja, na katere dokaze se v davčnem postopku lahko opira odločitev davčnega organa, se je opredelilo že Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017. Izhajalo je iz načela proste presoje dokazov in 73. člen ZDavP-2, po katerem uradna oseba, pooblaščena za vodnje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka presodi, katera dejstva je šteti za dokazana. Tudi za davčni (upravni) postopek zato velja, da je mogoče obstoj dejstev presoditi šele po tem, ko je bil dokazni postopek izveden in dokazi ustrezno vsebinsko presojani.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost zemljišča - neustavnost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila - neobrazložena odločba - obrazloženost odločbe
Nadomestilo za uporabo komunalno opremljenega zemljišča se lahko odmeri samo ob pogoju, da je takšno komunalno opremljenost občina tudi dejansko omogočila.
Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 367/2015 z dne 30. 8. 2017 ugotovilo, da se mora tudi pri določitvi osnove za odmero prispevka po 55. a členu ZZVZZ analogno uporabiti četrti odstavek 41. člena ZDoh-2, v delu, ki določa, da se upoštevajo (tako da se odštejejo od osnove) tudi normirani stroški v višini 10% oziroma, da je mogoče uveljavljati dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo ob upoštevanju 44. člena ZDoh-2. Upravni organ lahko od pravnega stališča, sprejetega v sodbi sodišča, odstopi le tedaj, če so po njegovem sprejemu nastopile nove okoliščine (sprejetje novih pravnih aktov s strani zakonodajalca, nova sodna praksa...). Vsak odstop od pravnega mnenja oz. stališča sodišča pa mora upravni organ pravno utemeljiti in zgolj „nestrinjanje“ ne zadošča za utemeljen odstop od sodne prakse.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva - davčna izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - zastaranje pravice do izterjave davka - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - absolutni zastaralni rok
V predmetni zadevi ne gre za t.i. judikatno terjatev, kot trdi organ druge stopnje, ki se sklicuje na določbo 356. člena OZ, temveč gre za denarno kazen kot nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Navedeno pomeni, da je treba v predmetnem postopku uporabljati določila ZDavP-2 in ne OZ, zaradi česar zastaralni rok za obe sicer izvršljivi odločbi začne teči z dnem nastopa izvršljivosti odločb organa in ne sklepa o izvršbi davčnega organa.
davek na dediščine - davčna osnova - sklep o dedovanju - dedni red - drugi dedni red - terjatev - nastanek davčne obveznosti - stečaj - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče pritrjuje tožnikovemu ugovoru glede zmotne uporabe materialnega prava, ker je davčni organ pri ugotavljanju davčne osnove upošteval nominalno vrednost denarne terjatve. Po presoji sodišča namreč ni pravilno stališče davčnega organa, da je pri izračunu davčne osnove potrebno upoštevati denarno terjatev v nominalnem znesku 202.294,47 EUR. Iz tretjega odstavka 5. člena ZDDD namreč izhaja, da je potrebno pri premičninah, razen pri denarju pri ugotavljanju osnove za davek ugotavljati tržno vrednost tega premoženja. Po sodni presoji denarne terjatve ni mogoče obravnavati enako kot denarja, temveč je potrebno oceniti njeno tržno vrednost, kot izhaja iz tretjega odstavka 5. člena ZDDD. Pri denarni terjatvi do stečajnega dolžnika gre namreč za pravico terjati denarno terjatev od stečajnega dolžnika v nominalni višini, kot izhaja iz sklepa o dedovanju, ne pomeni pa nujno, da bo imetnik terjatve izterjal terjatev v celotnem nominalnem znesku, zato denarne terjatve po sodni presoji ni mogoče enačiti z denarjem. Ker davčna obveznost v skladu s 6. členom ZDDD nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju, je potrebno tržno vrednost denarne terjatve po sodni presoji oceniti na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Ker je davčni organ upošteval nominalno vrednost denarne terjatve, je po sodni presoji zmotno uporabil tretji odstavek 5. člena ZDDD.
davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - povezane osebe - pridobitev lastnih poslovnih deležev - prikrito izplačilo dobička - izplačilo dividend - izogibanje davčnim obveznostim
Do nedovoljenega davčnega izogibanja ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo. Pri tem je lahko namen sklenitve takega posla utemeljen tudi v določeni (nižji) stopnji obdavčitve takega pravnega posla, saj to samo po sebi ni nedopustno. Zgolj en tovrstni pravni posel ne more šteti za umeten pravni konstrukt, ki bi pomenil zlorabo predpisov in vodil do neupravičene davčne koristi, da bi bilo mogoče uporabiti možnost drugačnega obdavčenja na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
ZDDV-1 člen 5, 39, 39/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 146.
davek na dodano vrednost (DDV) - zahteva za vračilo davka - pogoji za vračilo - popravek obračunanega zneska ddv - načelo nevtralnosti
Tožnik ni izvedel postopka popravka računa po 146. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1. Da tožnik ni popravil (storniral) računov in ni obvestil A. o znesku DDV, za katerega nima pravice do odbitka, med strankama ni sporno. Zatrjevanje tožnika, da ni potrebno nikakršno njegovo ravnanje, saj je davčni organ že v davčnem inšpekcijskem postopku pri A. odločil o prekvalifikaciji prihodkov iz dejavnosti v dohodek iz zaposlitve, s tem pa naj bi avtomatsko prenehali tudi vsi predhodno izdani računi za plačilo istega dela, nima podlage v zakonodaji. Čeprav tožnik ob vložitvi zahteve za vračilo DDV ni bil več registriran kot zavezanec za plačilo DDV, to ni bila ovira, da ne bi mogel pripraviti listine, iz katere bi izhajalo, da odpravlja račune, in A. obvestiti o znesku DDV, za katerega A. kot kupec ni imel pravice do odbitka. S tem bi izpolnil pogoje za popravek obračunanega DDV po drugem odstavku 146. člena Pravilnika.
dohodnina - odmera dohodnine - zavrženje pritožbe v upravnem postopku - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - ureditvena začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode - konkretizacija težko popravljive škode - težko nadomestljiva škoda
Sklep o zavrženju pritožbe ni akt, ki bi se izvrševal po določbah ZUP, zaradi česar odložitev izvršitve ni mogoča in posledično tudi ne izdaja začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.
davek od dohodkov fizičnih oseb - povezane osebe - dvig gotovine - plačilo računov - dokazno breme - verodostojne listine
Tožnik, četudi je v nasprotju z zakonom posloval gotovinsko, z verodostojnimi listinami ni dokazal povezave med gotovinskimi dvigi in plačili računov. Iz ugotovitev dejanskega stanja tudi izhaja, da tožnik glede tega ne razpolaga z drugimi listinami, glede samega gotovinskega poslovanja pa ne razpolaga z nobeno verodostojno dokumentacijo in izvirnimi listinami po SRS (blagajniški izdatki, blagajniški prejemki, blagajniški dnevnik, itd.), iz katerih bi bilo razvidno, komu in kdaj je bila gotovina izročena oz. kdo jo je prejel.
V postopku DIN davčni organ ni presojal formalne pravilnosti tujih listin, ampak je ugotavljal obstoj poslovnega dogodka na podlagi tujih listin, skladno z SRS, ki med drugim določajo, da morajo biti vpisi v poslovne knjige opravljeni na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin (SRS 21.13.) in da so knjigovodske listine verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov (SRS 21.12.). Tako niso utemeljeni tožbeni ugovori, da se ob uporabi slovenskega prava ne more zaključevati, da so izdani računi tujih pravnih oseb neverodostojne listine in da interpretacija licenčne pogodbe, licenčne pravice, itd., ob uporabi slovenskih predpisov, ni točna in da nima pravne podlage.
davek od dohodka pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - davčna osnova - uveljavljanje davčne olajšave - problemsko območje - spodbuda za zaposlovanje - stalno prebivališče
Iz ugotovitev davčnega organa, ki jim tožnik ne nasprotuje, namreč izhaja, da tožnik opravlja ekonomsko aktivnost tudi izven problemskega območja, saj opravlja storitev fizičnega varovanja in v ta namen zaposluje varnostnike, ki vsakodnevno ne prihajajo na sedež tožnika, pač pa na lokacijo, kjer opravljajo varovanje ljudi in premoženja. Zato je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev davčnega organa, ki tožniku ni priznal davčne olajšave za tiste delavce, ki opravljajo delo izven problemskega območja, ter ki nimajo stalnega bivališča na navedenem območju. V kolikor bi se tožniku priznala davčna olajšava tudi za navedene delavce, ki torej opravljajo delo izven problemskega območja, davčna olajšava ne bi prispevala k zmanjšanju regionalnih razlik, kar je, kot že pojasnjeno, namen ZSRR-2.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - nakup nepremičnin - sklep o domiku - zavezanec za plačilo DDV
Tožnik je odbitek DDV uveljavljal na podlagi sklepa o domiku, čeprav le-ta ne vsebuje podatkov, potrebnih za uveljavljanje odbitka. Tožnik je na sklepu namreč sam napisal, da je bila kupnina plačana ter da je sklep postal pravnomočen ter da uveljavlja odbitek. V primeru, če je kot plačnik DDV določen dolžnik, sodišče v njegovem imenu plačati DDV ter pred plačilom obvestiti pristojni finančni urad, pri čemer se kot obvestilo lahko šteje tudi sklep o izročitvi nepremičnine, če vsebuje vse podatke (višina plačila, kdaj bo plačilo izvedeno, za račun katerega zavezanca); kupec nepremičnine pa lahko uveljavlja pravico do odbitka na podlagi sklepa o izročitvi, na katerem je sodišče obračunalo DDV, če le-ta vsebuje vse predpisane podatke. Šele po izdaji sklepa o poplačilu bo dejansko razvidno, kaj se iz kupnine plačuje in šele tedaj bo zavezanec prejel listino oz. račun, iz katerega bodo razvidni podatki o DDV ali DPN.
Gotovina, ki go je v obravnavanem obdobju iz računa družbe A., d.o.o. dvignil tožnik, ne predstavlja dogovorjene ugodnosti med tožnikom in družbo. Tožnik v predmetnem postopku odmere dohodnine ni dokazal, da je bila dvignjena gotovina porabljena za plačilo odkupa odpadnih plemenitih kovin od fizičnih oseb. Opredelitev tožnikovih dvigov gotovine iz računov navedene družbe kot drugih dohodkov, kot jih opredeljuje 11. točka tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, je pravilna.