prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ugovarja utemeljenosti in pravilnosti izvršilnih naslovov, in sicer (po vsebini) zlasti obračunom prispevkov za socialno varnost, oziroma obdavčitvi in s tem povezani zakonski ureditvi kot takšni. Obširno navaja razloge, iz katerih naj bi bila zakonska ureditev, ki uvaja prispevke, diskriminatorna do Zavoda oziroma do zavodov kot neprofitnih organizacij nasploh, saj se ne upošteva narave njihove dejavnosti in težav pri pridobivanju sredstev. Teh ugovorov pa sodišče in pred tem že pritožbeni davčni organ ni mogel upoštevati pri odločitvi, saj s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, tj. izvršljivih obračunov davka oziroma prispevkov, in s tem tudi ne uveljavljati neustavnosti zakonske ureditve, na kateri le-ti temeljijo.
ZDoh-2 člen 17, 44, 44/1, 44/1-4, 44/2. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (2019) člen 4.
dohodnina - delovni migrant - dnevnica - obdavčljivi dohodki - dohodek iz delovnega razmerja - potni stroški za službeno potovanje
Če slovenski rezidenti v tujini dosegajo smiselno primerljive dohodke iz delovnega razmerja, ki se v skladu s 44. členom ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo (npr. povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kamor spadajo tudi dnevnice, pod pogoji in do višin, določenih z Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino), se takšni dohodki ne vključijo v davčno osnovo v Sloveniji.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - posebna davčna olajšava
Peti odstavek 113. člena ZDoh-2 se uporablja v postopkih odmere dohodnine za tista leta, ko je bila ta zakonska določba še v veljavi, ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bil postopek odmere dohodnine začet. V postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe do ukinitve posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante, je zato treba upoštevati tudi navedeno olajšavo, če jo je zavezanec uveljavljal za čas, ko je še v veljavi.
Zakon ne zahteva, da davčni zavezanec navedeno davčno olajšavo uveljavlja, ampak se mu ta olajšava priznata po samem zakonu, glede posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ugotovi, da gre za takega zavezanca.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - sklep o ustavitvi postopka - stranski udeleženec - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - pravni interes - zavrženje tožbe
Iz tožničinih navedb in iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je bilo pritožbi zoper navedeno odmerno odločbo ugodeno in v ponovljenem postopku sprejet sklep o ustavitvi postopka. Po presoji sodišča tožnica ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor in ni vsaj verjetno izkazala, da bi ugoditev tožbi (odprava izpodbijanega sklepa) pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči oz. bi si v primeru ugoditve predmetni tožbi izboljšala svoj pravni položaj.
izvršba - davčna izvršba - stroški izvršbe - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave - zastaralni rok - absolutni zastaralni rok
Glede na to, da je bil prvi sklep o davčni izvršbi izdan 6. 6. 2011, drugi pa 6. 8. 2014, do dneva izdaje v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa, to je 18. 12. 2018, absolutni desetletni zastaralni rok za nobenega od stroškov davčne izvršbe še ni pretekel.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 120. ZPIZ-2 člen 206, 206/5.
dohodnina - odmera dohodnine - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - izplačilo odkupne vrednosti - institut povprečenja
Izplačilo odkupne vrednosti po določbah ZDoh-2 ne sodi med dohodke iz delovnega razmerja in kot tako ni podvrženo povprečenju. Pravilno je zato stališče izpodbijane odločbe, da v obravnavanem primeru ni podlage za uporabo instituta povprečenja, saj tožnikov pravni položaj ni primerljiv s položajem davčnega zavezanca, ki je v enkratnem znesku prejel dohodek, ki bi mu moral biti izplačan v več delih v preteklih letih, pa zaradi okoliščin, ki niso na njegovi strani, do rednega oziroma sprotnega izplačila ni prišlo.
odsvojitev kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - vročitev odločbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna pritožba
Med strankama ni sporno, da je bil sklep prvostopenjskega organa z dne 16. 3. 2018 tožniku vročen po pooblaščenki 23. 3. 2018, zaradi česar je 15 dnevni rok za vložitev pritožbe začel teči 24. 3. 2018 ter se je iztekel 9. 4. 2018. Tožnik pa je 23. 4. 2018 podal pritožbo skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa je bil s strani davčnega organa zavrnjen. Sodišče pritrjuje davčnemu organu, da pritožbe, ki je bila vložena pred izdajo izpodbijane odločbe ni mogoče šteti kot pritožbo zoper izpodbijano odločbo, saj se pritožba v skladu s prvim odstavkom 86. člena ZDavP-2 lahko vloži v 15 dneh od vročitve odločbe.
dohodnina - odmera dohodnine - izplačilo odkupne vrednosti - poklicno zavarovanje - dodatno pokojninsko zavarovanje - drugi dohodek - povprečenje
V zadevi ni spora, da je bila tožnici v odmernem letu 2016 iz Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja izplačana odkupna vrednost enot premoženja, vpisanih na osebnem računu tožnice, od katere je bila plačana akontacija dohodnine v znesku 9.601,09 EUR. Spora tudi ni o tem, da gre pri navedenem Skladu za vzajemni pokojninski sklad in da gre pri izplačilu odkupne vrednosti za izplačilo iz naslova zavarovanja. To pa pomeni, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo 120. člena ZDoh-2, ki omogoča povprečenje.
odpis davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave davka - časovna veljavnost zakona - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Za zastaranje pravice do izterjave NUSZ se uporabljajo določbe ZDavP, ZDavP-1 in ZDavP-2. Zastaranje pravice do izterjave davka urejata določbi 125. člena in 126. člena ZDavP-2.
dohodnina - odmera dohodnine v obnovljenem postopku - posojila - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Pri navajanju ugotovljenih dejstev in dokazov zanje je davčni organ res zapisal, da te ugotovitve izhajajo iz davčnega inšpekcijskega nadzora, ki se je vodil pri družbi A. Vendar pa so vsa relevantna dejstva in dokazi po presoji sodišča natančno in konkretno za obravnavani primer popisani v sami obrazložitvi izpodbijane odločbe, brez da bi šlo za kakršnokoli krajšanje, sumarno navajanje ali zgolj sklicevanje na nekonkretizirane ugotovitve iz postopka pri pravni osebi. Zato tožbeni ugovor, da se zoper izpodbijano odločbo ni mogel ustrezno pritožiti, ker ta nima vsebinskih razlogov, po presoji sodišča ne drži.
Obresti v davčnem pravu so v svojem nastanku akcesorne narave, torej odvisne od obstoja glavne obveznosti, šele ko nastanejo, pa postanejo samostojne, kot je to izpostavil v svoji obrazložitvi že drugostopenjski davčni organ. Sporne obresti, kot jih zahteva tožnik, pa niso bile konstituirane z nobeno odločbo. Ali je tožnik do njih po vsebini sploh upravičen in, če ja, po kateri pravni podlagi, pa se v tem upravnem sporu izkaže za nebistveno, saj se sodna presoja ustavi že pri vprašanju zastaranja, v zvezi odločbo drugostopenjskega davčnega organa iz leta 2006, s katero so bili njegovi argumenti o upravičenosti do teh obresti od vrnjenih zamudnih obresti po vsebini zavrnjeni.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev obračunavanja ddv - povezane osebe - zaslišanje priče - dokazni predlog - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Ugotovitev davčnega organa, da tožnik v postopku in tudi v pripombah na zapisnik ni predložil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi lahko prišlo do spremembe obdavčitve, predstavlja po mnenju sodišča vnaprejšnjo dokazno oceno. Takšna splošna vnaprejšnja dokazna ocena po mnenju sodišča nasprotuje načelu proste presoje dokazov in ni dopustni razlog za zavrnitev predlaganega dokaza.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. V postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru izvršljive sodbe in izvršljivih plačilnih nalogov za plačilo sodne takse.
Davčni organ je zavrnil ugovor tretjega na podlagi 158. člena ZDavP-2 in ga nato napotil na vložitev tožbe na podlagi tretjega odstavka 182. člena ZDavP-2. Izrek izpodbijanega sklepa tako nasprotuje samemu sebi, kar pomeni, da ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
dohodnina - odmera dohodnine - oddajanje premoženja v najem - izvor premoženja - gotovina - dokazovanje - pisna dokumentacija - dokaz z zaslišanjem prič - vnaprejšnja dokazna ocena
Iz besedila določbe 77. člena ZDavP-2 izhaja, da nelistinski dokazi, kot npr. zaslišanje stranke ali priče niso izključeni, na kar kaže dikcija navedene določbe, da se trditve „praviloma“ dokazujejo z naštetimi listinskimi dokazi. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi pa je predvidena ravno za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni ali je nepopoln. Vrsta dokaznih sredstev je odvisna od narave spora. Zavrnitev navedenega predlaganega dokaznega predloga je davčni organ v konkretnem primeru utemeljil s sklicevanjem na verodostojne listine (na pisne dokaze) in s tem posameznim vrstam dokazov dal pomen, ki iz ZDavP-2, ZUS-1 in Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne izhaja, s čimer je sprejel vnaprejšnjo dokazno oceno.
vročanje - osebno vročanje - vročanje z javnim naznanilom - vročanje naslovniku v tujini - pooblaščenec za sprejem sodnih pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - vročanje z objavo na oglasni deski organa - pravočasna pritožba
Toženkino razlogovanje, da je organ imel alternativno izbiro med postopanjem po 89. in 92. členu ZUP, v obravnavanem primeru ni pravilno. Ob navajanju, da gre za alternativni možnosti, davčni organ spregleda, da se četrti odstavek 89. člena nanaša specifično na situacijo, ko se v tujini nahaja stranka, medtem ko se drugi odstavek 92. člena nanaša splošno na vročanje osebam, ki so v tujini (pri čemer se v upravnih zadevah ne vroča vselej strankam, temveč tudi drugim osebam); poleg tega pa četrti odstavek 89. člena določa način, na katerega organ mora postopati (mu je treba ob vročitvi prvega dokumenta naložiti, naj...), drugi odstavek 92. člena pa določa možnost, ki jo organ ima (lahko vroča...). Davčni organ bi moral, potem ko je tožnik preklical pooblastilo svojemu prvemu pooblaščencu, tožnika ob vročitvi prvega dokumenta pozvati, naj v postavljenem roku imenuje vsaj pooblaščenca za vročitve z opozorilom, da mu bo ta oz. začasni zastopnik sicer postavljen po uradni dolžnosti.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ne more uspeti z ugovori v smeri, da je plačilni nalog neupravičen in da ne bi smel biti izdan. S pritožbo (in posledično s tožbo) zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je mogoče izpodbijati z za posamezne vrste izvršilnih naslovov predvidenimi, samostojnimi pravnimi sredstvi.
ZDoh-2 člen 80, 105, 105/3, 105/3-9, 107, 132, 132/1. ZPIZ-2 člen 352, 353.
davki - davek od drugih dohodkov - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - predčasna prekinitev zavarovanja - predčasno plačilo - odkupna vrednost - glavnica - posebna davčna olajšava - dvojna obdavčitev
Če posameznik v shemo dodatnega pokojninskega zavarovanja vlaga del svojega dohodka (plače), ki je bil v letu izplačila obdavčen z dohodnino, "drugi dohodki" po 9. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 ne vključujejo izplačil odkupne vrednosti zavarovanj zaradi odstopa iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v delu, v katerem so bila ta plačila že obdavčena z dohodnino. Kot dohodek se v tovrstnih primerih lahko obdavči le razlika med (predhodno obdavčenimi) vplačili in prejetim vplačilom, če je do pozitivne razlike sploh prišlo.
dohodnina - odmera dohodnine - državljan zaposlen v Avstriji - konvencija o izogibanju dvojnem obdavčevanju - delo v tujini - rezident - izvedba dokazov v davčnem postopku - pravica do izjave
Iz upravnega spisa izhaja, da je bila tožeča stranka seznanjena zgolj z povzetkom poizvedb v obvestilu, poizvedbe v izvorni obliki dokumenta pa ji niso bile vročene, čeprav so bile v postopku uporabljene in se upravni organ na njih sklicuje. S tem je bila tožeči stranki kršena pravica do izjave in storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
Glede uporabe materialnega prava sodišče ugotavlja, da upravna organa nedosledno uporabljata pojem „pri opravljanju državnih funkcij“, ki ga angleška različica Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje ne vsebuje, to pa pomeni, da se organ nanj ne sme sklicevati.
ZDavP-2 člen 155, 156, 157, 157/7. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 161, 161/1.
davčna izvršba - davčna izvršba denarne nedavčne obveznosti - davčna izvršba na premičnine - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave - vpliv poenostavljene prisilne poravnave na terjatev
Sodišče presoja zakonitost delovanja organov po zakonodaji in vsebini listinskega gradiva, ki je veljala v času odločanja. Kolikor pa se kasneje izkaže, da je bil posamezni izvršilni naslov odpravljen, spremenjen ali razveljavljen, lahko stranka v nadaljevanju predlaga ustavitev davčne izvršbe in odpravo oziroma razveljavitev že opravljenih dejanj v predmetnem postopku izvršbe v smislu 155. člena ZDavP-2.