dohodnina - odmera dohodnine - družbenik - dvig gotovine - davek od drugih dohodkov - tožbena novota
Trditev, da je bil dvignjeni denar porabljen za poslovanje družbe A., ostaja nedokazana, posledično pa tožnica ni izpodbila ugotovitve davčnega organa, da je prejela 366.888,57 EUR od družbe A., kar predstavlja tožničine ostale druge dohodke po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2.
davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - pridobitev lastnih poslovnih deležev - izplačilo dividend - izogibanje davčnim obveznostim - zloraba davčnih predpisov - enoosebna družba
V obravnavanem primeru je tožeča stranka od svojega družbenika kupila lastni delež. Šlo je torej za eno prodajo, pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih deležev, pa so tudi dejansko in obenem nesporno nastale, saj je tožeča stranka pridobila lastne poslovne deleže, družbenik pa pravico do izplačila kupnine. V obravnavanem primeru ne more biti govora o umetnem konstruktu. Navedeno torej velja ne glede na očitke davčnega organa o namenu, ki da je bil v izognitvi plačilu 25 % davka na izplačilo dobička ter o ohranitvi pravic v tožeči stranki s strani družbenika, o povezanosti oseb, udeleženih pri transakciji ter o nižji obdavčitvi kupnine za lastni delež kot izplačanega dobička. Ker zakon v trenutku nastopa davčne obveznosti ni določal dodatnih pogojev za (ne) priznanje obdavčitve odkupa lastnih poslovnih deležev in prejete kupnine na podlagi ZDoh-2 oziroma za obdavčitev le-te kot dividend, pa tudi ni upoštevna presoja ekonomske in poslovne utemeljenosti sklenitve pravnega posla odkupa lastnih poslovnih deležev s strani tožeče stranke. Okoliščina, da je v kapitalu tožeče stranke udeležena le ena oseba, ne spreminja odločilnega dejstva, da se je tožeča stranka z družbenikom dogovorila za nakup poslovnega deleža kot lastnega deleža in da je bil posel nakupa tudi realiziran.
davčni inšpekcijski nadzor - izdaja računa - operater - ugotovitvena odločba
V obravnavani zadevi ne gre za prekrškovni postopek, ki se vodi po Zakonu o prekrških, marveč za davčni postopek, v katerem se kot materialno pravo uporablja ZDavPR. Gre za dva različna postopka, podlaga za oba pa je ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s postopkom potrjevanja računov, ki se vodita pred različnima pristojnima organoma. Na pravilnost ugotovitve davčnega organa v izpodbijani odločbi tožbeni ugovori glede obilice dela zaradi množičnega obiska na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem in močnega glavobola A. A., ki predstavljajo olajševalne okoliščine pri ugotavljanju tožnikove odgovornosti, na izpodbijano ugotovitev nimajo vpliva.
ZDoh-2 člen 51, 51/4, 51/9, 66a, 66a/2, 66a/2-9. ZDavP-2 člen 303, 303/4.
akontacija dohodnine - dohodek iz dejavnosti - davčna olajšava - prenehanje dejavnosti - prenos dejavnosti - prenos sredstev - prevzemna družba - rok za priglasitev - materialni rok
Določba četrtega odstavka 303. člena ZDavP-2 je glede rokov za priglasitev je po presoji sodišča materialna določba in ne le postopkovna. Priglasitev posebne davčne obravnave v roku iz 303. člena ZDavP-2 po mnenju sodišča predstavlja enega od vsebinskih pogojev, ki mora biti izpolnjen, da davčni zavezanec lahko uveljavi posebno davčno obravnavo, kar pomeni, da gre po presoji sodišča za materialni prekluzivni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice za posebno davčno obravnavo. Namen takšne obravnave je nevtralna davčna obravnava prenosa opravljanja dejavnosti podjetja na druge osebe in s tem spodbujanje oziroma ohranjanje nadaljevanja dejavnosti in delovnih mest.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - bivanje v tujini - obrazložitev akta
Rezidentski status je potrebno ugotavljati individualno, glede na vse okoliščine, ki izkazujejo tožnikove osebne rezidenčne vezi s posamezno državo, ne pa zgolj ene od okoliščin. Izpodbijana odločba pa temelji na presoji zgolj ene osebne okoliščine (da je tožnikova zakonska partnerka 21. 12. 2015 odjavila v Sloveniji stalno prebivališče in ta datum navedla tudi na vlogi za ugotovitev njenega rezidentskega statusa), iz katere naj bi izhajale močnejše tožnikove osebne vezi s Slovenijo, kar pa ni pravilno. Ker se prvostopenjski in pritožbeni organ nista opredelila do tožnikovih navedb in dokazov glede tožnikovih ekonomskih in osebnih vezi z Združenimi Arabskimi Emirati od 2. 3. 2015 dalje, izpodbijana odločba ne vsebuje navedbe razlogov o vseh pomembnih dejstvih v skladu z določbo 214. člena ZUP in je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
ZDavP-2 člen 68a, 87, 87/1, 87/7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Na podlagi drugega odstavka 87. člena ZDavP-2 davčni organ po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog davčnega zavezanca v ZDavP-2 ni predvideno.
dohodnina - odmera dohodnine - davek od drugih dohodkov - obnova postopka - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Pri ugotavljanju obstoja in višine davčne obveznosti tožnice iz naslova drugih dohodkov v obnovljenem postopku ne gre za predhodno vprašanje, ki bi bilo že rešeno v postopku nadzora pri družbi A., ampak gre za vprašanje, ki se ponovno obravnava (in rešuje) v postopku obnove. Davčni organ pa mora izpolnjevanje teh pogojev tudi ustrezno obrazložiti, kot v katerikoli drugi odmerni odločbi. Skladno s pravili splošnega upravnega postopka mora obrazložitev odločbe obsegati med drugim tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto.
Do nedovoljenega davčnega izogibanja ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je dopustil zakonodajalec za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla (causo) dejansko tudi nastanejo. Pri tem je lahko namen sklenitve takega posla utemeljen tudi v določeni (nižji) stopnji obdavčitve takega pravnega posla, saj to samo po sebi ni nedopustno. Zgolj en tovrstni pravni posel torej ne more šteti za umeten pravni konstrukt, ki bi pomenil zlorabo predpisov in vodil do neupravičene davčne koristi, da bi bilo mogoče uporabiti možnost drugačnega obdavčenja na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
ZDoh-2 člen 36, 37, 37/1, 37/1-7, 44, 44/1, 44/1-5, 44/1-6. Pravilnik o policijski uniformi in nadomestilih (2014) člen 13.
dohodnina - drugi dohodki iz delovnega razmerja - nadomestilo za uporabo - zavrnitev tožbe
Tožnik je prejel nadomestilo za uporabo svojih (civilnih) oblačil v službene namene in zato, četudi jih je uporabljal za službene namene, logično ne predstavljajo policijske uniforme. Zato navedeno nadomestilo ne more biti neobdavčeno na podlagi določbe 5. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Civilna oblačila ne predstavljajo značilnih, nujnih in običajnih sredstev za opravljanje dela policista, zato navedeno nadomestilo tudi ne more biti neobdavčeno na podlagi določbe 6. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.
davčna izvršba - osebni stečaj - prispevki za socialno varnost - odpust obveznosti - prednostna terjatev
Z izpodbijanim sklepom se tožnika terja za obveznosti iz naslova plačila prispevkov za socialno varnost. V skladu z določbo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP pa so prispevki opredeljeni kot prednostne terjatve, za katere odpust obveznosti ne učinkuje.
ZDoh-2 člen 41, 41/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/1, 3/5, 5, 5/1, 5/3, 5/4.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - kilometrina - stroški prevoza na delo - službeno potovanje - obrazložitev odločbe - dejansko stanje - izostanek trditvene in dokazne podlage
Sodišče mora ostajati v okviru tožbenih navedb (ni pa vezano na tožbene razloge), zato le pavšalno in nekonkretizirano zatrjevanje dejanskega stanja, ki je drugačno od s strani upravnih organov konkretno ugotovljenega dejanskega stanja, predstavlja neprimeren poskus uveljavljanja nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, brez utemeljitve in navedbe razlogov. V takšnem primeru sodišče ni dolžno samo iskati, katere naj bi bile tiste poti, ki jih je tožnik smatral kot poti na delo in z dela, ter katere so tiste, ki naj bi bile po njegovem mnenju službene poti, ter ugotavljati iz katerih dokazov to izhaja.
ZDoh-2 člen 22, 22-4, 37, 37/1, 37/1-1. ZSDP-1 člen 5, 5-2, 40.
odmera dohodnine - državljan zaposlen v Avstriji - uporaba predpisov - rezident - materinsko nadomestilo
Dohodek Wochengeld je tudi po mnenju sodišča obdavčljiv dohodek, saj je v slovenski zakonodaji obravnavan kot materinsko nadomestilo, ki z določili ZDoh-2 ni izrecno izvzeto iz osnove za odmero dohodnine. V 2. točki 5. člena ZSDP-1 je določeno, da se materinsko nadomestilo šteje za nadomestilo plače, to pa je na podlagi 1. točke prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 dohodek, ki je obdavčljiv.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - davčna osnova - član kmečkega gospodinjstva - obrazložitev upravne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pritožbeni organ se glede zakonske podlage in glede konkretnih razlogov, zakaj je bil tožnik v času prijavljenega stalnega prebivališča na naslovu ...., od 29. 12. 2017 do 24. 5. 2019 vpisan kot član kmetije B. B. sklicuje na pojasnila, ki jih je tožniku dala Upravna enota Krško v dopisu 330-850/2019/5 z dne 31. 7. 2019. Po presoji sodišča pa je takšna obrazložitev pomanjkljiva, saj morajo konkretni razlogi za odločitev izhajati iz obrazložitve upravnega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Za obstoj kmečkega gospodinjstva mora biti podana skupnost fizičnih oseb, pri kateri se za vsaj enega člana šteje, da opravlja osnovno kmetijsko ali osnovno gozdarsko dejavnost. Iz obrazložitev predmetnih odločb pa ne izhajajo razlogi, ki bi se nanašali na to skupnost, ni pa tudi pojasnjeno, za katere kmetijske ali gozdarske dejavnosti gre in kdo jih opravlja, ter na katera zemljišča konkretno se nanaša.
davčna izvršba - delna ustavitev izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi ne trdi, da bi dolgovani znesek plačal v celoti, da organ določenega plačila ni upošteval, oziroma da način poravnavanja obveznosti ni bil pravilen. Tožbeni ugovori se nanašajo na to, da se tožnika terja za davčne dajatve, ki naj bi se določale na osnovi fiktivnega dohodka, tožnika pa naj bi se bremenilo za neživljenjske davke. Tožnik torej dejansko izpodbija pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi in izvršilnega naslova, v tem postopku pa ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, saj so temu namenjena pravna sredstva, ki jih zakon zagotavlja v postopku izdaje izvršilnega naslova.
prispevki za socialno varnost - zavarovalna podlaga - lastnik zasebne družbe - zavezanec za plačilo prispevka - odmerna odločba - podatki uradnih evidenc - odločba ZPIZ
Podatki uradnih evidenc so v skladu z določbami ZFU podlaga za ukrepanje davčnih organov v postopku nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov in je torej organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je odločil na podlagi posredovanih uradnih podatkov. Vložena tožba zoper odločbo ZPIZ o ugotovitvi zavarovalnega statusa oziroma sodni postopek, ki je tekel v tej zvezi, na odločitev davčnih organov nima oziroma ni imel neposrednega vpliva, saj se ni odrazil v podatkih evidenc oziroma v njihovi spremembi. Vplivala bi lahko šele drugačna odločitev sodišča od tiste, ki jo vsebuje odločba ZPIZ, in ki bi povzročila spremembo evidentiranih podatkov.
ZDoh-2 člen 15, 36, 37, 37/1, 37/1-3, 44, 44/1, 44/1-3, 45. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (2004) člen 3, 3/1, 3/2.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine od dohodka - stroški prevoza na delo in z dela - zaposlitev pri tujem delodajalcu - davčna osnova - zmanjšanje davčne osnove
V obravnavanem primeru že na podlagi zakonske ureditve ni mogoče govoriti, da je šlo za stroške prevoza na delo in z dela, saj tožnik niti ne zatrjuje, da je potoval na delo in z dela iz Ljubljane v Nyon (oz. do Ženeve). Potovanje na tedenski oddih (vikend), na počitnice ali na delo k drugemu delodajalcu pa ne pomeni potovanja na delo in z dela pri delodajalcu A.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - nabavna vrednost kapitala - ugotavljanje davčne osnove - primerljivo zemljišče - dokazovanje v davčnem postopku - cenitev vrednosti nepremičnine
Davčni organ je pravilno pri svoji odmeri izhajal iz tržnih vrednosti primerljivih nepremičnin v času pridobitve in sam ugotovil tržno vrednost predmetnih nepremičnin v času pridobitve.
ZDDV-1 člen 66. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 106.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - dobava vozil - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik s tožbo po presoji sodišča utemeljeno opozarja, na neustrezno dokazno oceno drugostopenjskega davčnega organa v zvezi z računom z dne 20. 6. 2018. Tožnik ta račun kot dokaz predloži tudi sodišču in na njem je zapisano, da je bila po ceni 0,00 EUR tožniku fakturirana ena ura mehaničnega dela na vozilu Ford Ranger, št. šasije ..., na računu pa je tudi pripis „montaža piskača“. Sodišče ugotavlja, da je šasijska številka pri tem ista, kot številka vozila, v zvezi s katerim je tožnik uveljavljal pravico do odbitka, pripis o montaži piskača pa je skladen s tožnikovimi trditvami o vgradnji naprave za zvočni opozorilni signal. Vendar pa (drugostopenjski) davčni organ v zvezi s tem predloženim računom (ki je v upravnem spisu predložen z enako vsebino, kot je bil predložen v sodni spis) zaključi le, da ta račun ne dokazuje vgradnje zadevne naprave. Pri tem pa je po presoji sodišča izostala obrazložena dokazna ocena, zakaj davčni organ napravi takšen zaključek, ki ni povzročila zgolj dvoma v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, temveč pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka.
ZDoh-2 člen 44. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5.
dohodnina - odmera dohodnine - stroški prevoza - stroški prevoza na delo - službeno potovanje - dokazno breme - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru se sporni stroški nanašajo na poti, ki jih je tožnik opravil v okviru opravljanja pogodbenega dela kot predsednik upravnega odbora oz. revizijske komisije. Da bi šlo za izjemno napotitev s strani naročnika ali izplačevalca dohodka izven kraja običajnega opravljanja dela, tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe ni zatrjeval niti dokazoval, upoštevaje izjavo družbe A. pa je bilo nedvoumno ugotovljeno, da je tožnik vsa potovanja opravil v okviru svojih rednih zadolžitev; udeleževal se je skupščine, sestankoval z odvetniki, bankami, računovodstvom, se udeleževal vsakoletnega srečanja managementa skupine, obiskoval je povezane družbe v tujini.