Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 9, 9/1.
dohodnina - odmera dohodnine - napoved za odmero dohodnine - jubilejna nagrada - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji - čezmejni delovni migrant - državljan zaposlen v Avstriji - jezikovna razlaga zakona - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona - načelo davčne pravičnosti
Dejstvo, da v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ni posebej določeno, da se jubilejna nagrada ne všteva v davčno osnovo iz delovnega dohodka, npr. za 25 let delovne dobe, ne pomeni, da se v takšnem primeru sploh ne všteva v davčno osnovo, še posebej glede na dejstvo, da je bila jubilejna nagrada davčnemu zavezancu izplačana v R. Avstriji, ki ima na delovnopravnem področju nekoliko drugačne predpise. Tako bo moral organ v ponovnem postopku ugotoviti, kdaj so delavci v R. Avstriji upravičeni do prejema jubilejne nagrade in navedeno primerjati s slovensko zakonodajo. Kolikor bo ugotovljeno, da so do nagrade upravičeni delavci za 25 let delovne dobe namesto za 20 in/ali 30 let, bo treba zavezancu zmanjšati davčno osnovo v sorazmernem deležu glede na višino nagrade za 20 in 30 let.
ZODPol člen 40a, 40a/4. ZDoh-2 člen 36, 37, 37/1, 37/1-7, 44, 44/1, 44/1-5, 44/1-6.
dohodnina - drug dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti
Sporno je pravno vprašanje, ali predstavlja prejemek s strani delodajalca (Policije) kot nadomestilo za uporabo lastnih oblačil v službene namene obdavčljiv dohodek. Uporaba lastnih oblačil v službene namene je sicer določena z ZODPol, vendar pa navedena civilna oblačila ne predstavljajo značilnih, nujnih in običajnih sredstev za opravljanje dela policista. Za uniformo policije in za stroške njenega vzdrževanja velja izjema, zato ne štejejo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. To pa ne velja za uporabo civilnih oblačil (ki jih kupuje tožnik) v službene namene. Po presoji sodišča je prvostopni organ pravilno uporabil materialno pravo, ko je tožnikov prejemek iz naslova nadomestila za uporabo lastnih oblačil v službene namene obdavčil kot drug dohodek iz delovnega razmerja.
ZDoh-2 člen 5, 5/1, 5/2, 6, 7, 7/2. ZDoh-2R člen 1. ZUP člen 129, 129/4, 225, 225/4.
davčni rezident - rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - dvojno rezidentstvo - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - pravnomočna odločitev o isti stvari
Rezidentski status se za namen odmere dohodnine v Republiki Sloveniji presoja na podlagi 6. člena ZDoh-2. Je pa v nadaljevanju določena izjema, ko se zavezanec, ki bi se na podlagi 6. člena ZDoh-2 v nekem časovnem obdobju sicer štel za rezidenta Slovenije, v tem času obravnava kot nerezident. Pogoj za nastop te fikcije je, da gre za osebo, ki se v relevantnem času po mednarodni pogodbi, sklenjeni med Slovenijo in drugo državo, šteje samo za rezidenta te druge države pogodbenice.
Za zavarovanje davčnega dolga zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, ter zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine, kot se zahteva v tožbi. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - obseg presoje
Tožnik je imel možnost kršitev uveljavljati z rednimi pravnimi sredstvi (pritožbo v davčnem postopku in tožbo v postopku upravnega spora), ne more pa je več uveljavljati z izrednim pravnim sredstvom razveljavitve in odprave oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici.
Po presoji sodišča seznam izvršilnih naslovov v konkretnem primeru nima atributov odločbe niti ni bil tožeči stranki izdan v upravnem postopku. Zadevni seznam kot izvršilni naslov namreč ne glasi na tožnico, glasijo pa se nanjo posamezni izvršilni naslovi.
ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/2, 126, 126/6. ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/1. ZDDV-1 člen 57, 57/2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - davčna izguba - zmanjšanje davčne izgube - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti - zastaranje pravice do odmere davka - davčno (ne)priznani odhodki - dokazovanje - dokazno breme - oprostitev plačila DDV
Davčni organ v izpodbijani odločitvi glede zmanjšanja davčne izgube ne bi smel upoštevati v nabavno vrednost nepremičnin obveznosti, ki so nastale v letu 2007, in ki so v letu 2018, ko je bila izdana izpodbijana odločba, že absolutno zastarane. Po šestem odstavku 126. člena ZDavP-2 ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, davčna obveznost preneha, ko preteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano, kar pa ni obravnavani primer.
V primeru, ko se pojavi dvom v resničnost poslovnih dogodkov, je na zavezancu, torej v konkretnem primeru na tožniku, da dokaže, da se zaračunane storitve navedeni družbi dejansko nanašajo na 57. člen ZDDV-1 in so s tem oproščene obračunavanja izstopnega DDV, torej da so računi pravilni tudi po vsebini. To pa obenem pomeni, da tožnik ne more zahtevati od davčnega organ, da dokaze v tej zvezi zbira uradoma, saj je to obveznost davčnega zavezanca.
odmera dohodnine - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je tožbo vložila zoper odločitev organa prve stopnje, zoper katero je vložila tudi pritožbo. Ker odločitev organa prve stopnje ni odločba, s katero je bil postopek končan, tožba zoper njo ni dovoljena.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 28, 28/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/1. ZUP člen 116, 116/1.
davčna izvršba - stroški davčne izvršbe - nagrada odvetnika - nagrada odvetnika za druge vloge - pravočasnost priglasitve stroškov - pravočasnost prijave stroškovnega zahtevka
Glede vprašanja pravočasnosti priglasitve stroškov sodišče pojasnjuje, da mora stranka povrnitev stroškov zahtevati do izdaje odločbe (prvi odstavek 116. člena ZUP). Tudi po prvem odstavku 16. člena Odvetniške tarife je dolžan odvetnik izstaviti stranki oziroma naročniku storitev specificiran račun za opravljeno odvetniško storitev, pri čemer se, v skladu s tretjim odstavkom navedenega člena, šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa. Nobeden od navedenih predpisov torej ne določa, da bi odvetnik moral stroške priglasiti že v vsaki posamični vlogi, temveč mora to storiti pred izdajo odločbe.
dohodnina - predmet obdavčitve - obdavčljivi dohodki - javna služba - dohodki iz tujine
Glede na angleško verzijo besedila prvega a) odstavka 19. člena Konvencije BATIDO sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno. Organ bi moral namreč ugotovljati, ali se delo, ki ga v Avstriji opravlja tožeča stramka, šteje za javno službo.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZUP člen 214, 214/1.
obnova odmere dohodnine - obnova postopka po uradni dolžnosti - novo dejstvo oziroma nov dokaz - drugi dohodek - obrazloženost odločbe
Pri navajanju ugotovljenih dejstev in dokazov se je organ prve stopnje skliceval na ugotovitve DIN, ki se je vodil pri družbi A., vendar pa je drugostopenjski organ to pomanjkljivost obrazložitve popravil in v svoji obrazložitvi navedel vse za to zadevo relevantne okoliščine. Tako so vsa relevantna dejstva in dokazi natančno in konkretno za obravnavani primer navedeni v obrazložitvi toženke in ne gre za zgolj sklicevanje na nekonkretizirane ugotovitve iz postopka pri pravni osebi. Zato ne gre za kršitev osnovnih pravil postopka in načela enakosti, kot meni tožnik, ko navaja, da ni mogel vložiti učinkovitega pravnega sredstva.
davčna izvršba - izvršilni naslov - slabo premoženjsko stanje
Med strankama ni sporno, da obveznosti niso bile poravnane. Slabo finančno stanje tožnika ni ovira za vodenje izvršilnega postopka zoper davčnega dolžnika, seveda ob upoštevanju zakonskih omejitev iz 159. člena in 160. člena ZDavP-2.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - opravljanje dejavnosti - davčni rezident - dvojno rezidentstvo - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - napačna uporaba materialnega prava
Določba 7. člena ZDoh-2 ureja davčni položaj osebe, ki je zaradi življenjskih okoliščin svojemu rezidentstvu po 6. členu ZDoh-2 pridružila rezidentstvo druge države, problem dvojnega rezidentstva pa je bil razrešen po pravilih KIDO. Gre za okoliščine, ki jih je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej. Status rezidenta po 6. členu ZDoh-2 ne omejuje posameznika pri uveljavljanju pravic po KIDO, če se nanaša na zavezanca, ki še ni v položaju ugotovljenega statusa po KIDO, zaradi katere bi se vzpostavila fikcija iz drugega odstavka 7. člena ZDoh-2, česar pa davčni organ in toženka nista ugotavljala, na kar se tožnik utemeljeno sklicuje.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek davčne osnove za obračun DDV - popravek obračuna - odstop terjatve (cesija) - cesija - vračilo presežka ddv
Na podlagi določbe 97. člena ZDavP-2, ki ureja vračilo davka, se v primeru, če je z odločbo ali predloženim davčnim obračunom ugotovljeno preplačilo davka, preveč plačani znesek vrne po uradni dolžnosti. Enako velja v primeru razlike med davčno obveznostjo, obračunano in plačano po prvotnem obračunu, in višino obračunane obveznosti po popravku obračuna. Vendar pa ZDavP-2 v 97. členu tudi določa, da terjatev zavezanca za davek po tem členu ne more biti predmet razpolaganja v civilnih razmerjih, niti predmet izvršbe. Odstop oziroma cesija terjatve davčnega zavezanca do davčnega organa tretji osebi, kot civilnopravno razmerje, po zakonu (ZDavP-2) ni dopusten. Pri uveljavljanju popravka obračuna DDV in učinkov cesije terjatve na davčnem področju, veljajo davčni predpisi. V tem delu je ZDavP-2 specialnejši predpis (lex specialis), zato velja ZDavP-2 in ne OZ.
dohodnina - poklicno zavarovanje - drugi dohodki iz delovnega razmerja - odkupna vrednost - odkupna vrednost police - izplačilo odkupne vrednosti
Izplačila odkupne vrednosti so izrecno izvzeta iz dohodkov iz delovnega razmerja in predstavljajo druge dohodke na podlagi 9. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. Ob upoštevanju, da v obravnavanem primeru ne gre za dohodek iz delovnega razmerja, obenem pa tudi, ker ni bil izplačan na podlagi sodne odločbe, ga ni mogoče povprečiti na podlagi 120. člena ZDoh-2, česar ne spremeni niti pavšalna pritožbena navedba, da je povprečenje v drugih primerih izplačil, ki niso bila napravljena na podlagi sodnih odločb, bilo uporabljeno.
prisilna izterjava davčnega dolga - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ugovarja utemeljenosti in pravilnosti izvršilnih naslovov, in sicer (po vsebini) zlasti obračunom prispevkov za socialno varnost, oziroma obdavčitvi in s tem povezani zakonski ureditvi kot takšni. Obširno navaja razloge, iz katerih naj bi bila zakonska ureditev, ki uvaja prispevke, diskriminatorna do Zavoda oziroma do zavodov kot neprofitnih organizacij nasploh, saj se ne upošteva narave njihove dejavnosti in težav pri pridobivanju sredstev. Teh ugovorov pa sodišče in pred tem že pritožbeni davčni organ ni mogel upoštevati pri odločitvi, saj s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, tj. izvršljivih obračunov davka oziroma prispevkov, in s tem tudi ne uveljavljati neustavnosti zakonske ureditve, na kateri le-ti temeljijo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - sklep o ustavitvi postopka - stranski udeleženec - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - pravni interes - zavrženje tožbe
Iz tožničinih navedb in iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je bilo pritožbi zoper navedeno odmerno odločbo ugodeno in v ponovljenem postopku sprejet sklep o ustavitvi postopka. Po presoji sodišča tožnica ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor in ni vsaj verjetno izkazala, da bi ugoditev tožbi (odprava izpodbijanega sklepa) pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči oz. bi si v primeru ugoditve predmetni tožbi izboljšala svoj pravni položaj.
ZDoh-2 člen 17, 44, 44/1, 44/1-4, 44/2. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (2019) člen 4.
dohodnina - delovni migrant - dnevnica - obdavčljivi dohodki - dohodek iz delovnega razmerja - potni stroški za službeno potovanje
Če slovenski rezidenti v tujini dosegajo smiselno primerljive dohodke iz delovnega razmerja, ki se v skladu s 44. členom ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo (npr. povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kamor spadajo tudi dnevnice, pod pogoji in do višin, določenih z Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino), se takšni dohodki ne vključijo v davčno osnovo v Sloveniji.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - posebna davčna olajšava
Peti odstavek 113. člena ZDoh-2 se uporablja v postopkih odmere dohodnine za tista leta, ko je bila ta zakonska določba še v veljavi, ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bil postopek odmere dohodnine začet. V postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe do ukinitve posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante, je zato treba upoštevati tudi navedeno olajšavo, če jo je zavezanec uveljavljal za čas, ko je še v veljavi.
Zakon ne zahteva, da davčni zavezanec navedeno davčno olajšavo uveljavlja, ampak se mu ta olajšava priznata po samem zakonu, glede posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga ugotovi, da gre za takega zavezanca.
izvršba - davčna izvršba - stroški izvršbe - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave - zastaralni rok - absolutni zastaralni rok
Glede na to, da je bil prvi sklep o davčni izvršbi izdan 6. 6. 2011, drugi pa 6. 8. 2014, do dneva izdaje v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa, to je 18. 12. 2018, absolutni desetletni zastaralni rok za nobenega od stroškov davčne izvršbe še ni pretekel.