Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - uradno prečiščeno besedilo (NUSZ-UPB1) (2010) člen 3, 6, 7. ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1, 60, 60/2, 60/4. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218B, 218B/1, 218B/1-1, 218B/2, 218B/3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Logatec daje ustrezno pravno podlago za obračun NUSZ za vsa zazidana stavbna zemljišča, in sicer tako za tista, ki so na komunalno infrastrukturo že priključena, kot tudi tista, ki se imajo na to (zgolj) možnost priključiti – med temi zemljišči z vidika odmere in obveznosti plačevanja NUSZ odlok (skladno z ZGO-1) ne razlikuje. Na tak, enoten način pa so za vsa stavbna zemljišča v Odloku o NUSZ določena tudi merila za vrednotenje opremljenosti teh. Za drugačno razlago 7. člena Odloka o NUSZ, za katero se zavzema tožnik (skladno s katero naj bi se ta določba lahko uporabila zgolj za tista zazidana stavbna zemljišča, ki so (ali objekti na njih) dejansko že priključena na komunalno infrastrukturo), tako glede na njeno vsebino kot glede na predstavljeno strukturo in vsebino preostalih delov Odloka o NUSZ podlage ni najti.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - uradno prečiščeno besedilo (NUSZ-UPB1) (2010) člen 10, 11, 11/1, 14, 14/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila za uporabno stavbnih zemljišč - bencinski servis - načelo enakosti
Merilo izjemne ugodnosti je mogoče uporabiti in na njegovi podlagi določiti različne obremenitve le ob predhodni ugotovitvi konkretnih okoliščin na strani posamezne skupine zavezancev, to je podatkov, ki so podlaga za določitev sorazmerij med njihovimi obremenitvami.
ZDDV-1 člen 25, 46, 46/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79.
davek na dodano vrednost (DDV) - dobava blaga v drugo državo članico - mednarodni tovorni list (CMR) - oprostitev plačila DDV - dokazno breme
Kot izhaja iz določb ZDDV-1 in PZDDV-1, se z njimi uvaja oprostitev plačila DDV in s tem ureja situacija, ki prestavlja izjemo od siceršnje obveznosti plačila DDV, le-ta pa narekuje dosledno upoštevanje predpisanih pogojev in obenem vzpostavlja dolžnost zavezanca za davek, da dokazuje njihovo izpolnjevanje. Ni torej na toženki, da še posebej poziva tožnico k dopolnjevanju dokumentacije, ki jo je le-ta dolžna predložiti in jo je tudi že predložila na podlagi poziva, da zatrjevano oprostitev dokaže, kot se zahteva v tožbi, temveč je na tožnici, da predloži popolne in verodostojne listine, iz katerih je povsem jasno razvidno izpolnjevanje pogojev za oprostitev.
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker davčni organ po eni strani ob sklicevanju na četrti odstavek 74. člena ZDavP-2 ugotavlja, da je bila pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena z namenom izognitve plačilu obveznosti po kogentnih določbah davčnih predpisov, po drugi strani pa ugotavlja, da predmetna pogodba v davčnem pogledu nima pravnega učinka in da zato kot relevantna transakcija učinkuje prikrita transakcija – to je izplačilo drugih prejemkov.
Posamezen pravni posel ne more biti opredeljen kot navidezen in hkrati kot posel, s katerim se doseže zaobid. Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker davčni organ po eni strani ob sklicevanju na četrti odstavek 74. člena ZDavP-2 ugotavlja, da je bila pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena z namenom izognitve plačilu obveznosti po kogentnih določbah davčnih predpisov, po drugi strani pa ugotavlja, da predmetna pogodba v davčnem pogledu nima pravnega učinka in da zato kot relevantna transakcija učinkuje prikrita – to je izplačilo drugih prejemkov.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. V postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločb o odmeri prispevkov za socialno varnost ter izvršljivih obračunov prispevkov za socialno varnost. To pomeni, da davčni organ in posledično tudi sodišče, v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnih naslovov niti preverjati postopka do njegove izdaje. Izvršilni naslovi so bili izdani v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
davek od dobička iz kapitala - prodaja lastnih poslovnih deležev - davčna osnova - vrednost kapitala ob odsvojitvi - primerljiva tržna cena ob odsvojitvi - vnaprejšnja dokazna ocena - napačna uporaba materialnega prava - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Vrednost kapitala ob odsvojitvi, razvidna iz prodajnih pogodb, ni ustrezala vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve. Na podlagi prvega odstavka 99. člena ZDoh-2 se v takšnem primeru za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi. Navedena določba ZDoh-2 predstavlja pravno podlago za določitev vrednosti kapitala ob odsvojitvi, ki se upošteva v postopku odmere davka od dobička iz kapitala. V obravnavanem primeru pa davčni organ primerljive tržne cene kapitala ob odsvojitvi ni ugotavljal, kot to izhaja iz določbe 99. člena ZDoh-2, pa bi jo moral, s čimer je napačno uporabil materialno pravo.
izvršba - davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave - zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja
Zastaranje pravice do izterjave obveznosti začne teči šele po izvršljivosti odmerne odločbe (primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 256/2012 z dne 11. 4. 2013 in X Ips 391/2009 z dne 13. 1. 2011).
Prva tožeča stranka s tožbo izpodbija tako prvostopenjsko kot pritožbeno odločbo. V upravnem sporu se v skladu z 2. členom Zakona ZUS-1 odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Ker je izpodbijani sklep (točka II v celoti in IV. točka - v delu, ki se nanaša na prvo tožečo stranko) z drugostopenjsko odločbo odpravljen, prvi tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper navedeni točki izpodbijanega sklepa, ker si s tem ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja ter ne izpolnjuje procesne predpostavke za vložitev tožbe.
O tem, ali bo davčni organ drugi tožnici vrnil zahtevani presežek DDV, ob ugotovljenem dejstvu, ki izhaja iz davčnih evidenc, da ima druga tožnica zapadle davčne obveznosti, da je o vračilu presežka DDV v primeru, kot je obravnavani, ko se tožnica ne strinja z obvestilom o pobotu, je nedvomno potrebno odločiti z upravno odločbo. V primeru, kot je obravnavani, ko je davčni organ z odločbo zavrnil zahtevo druge tožnice za vračilo presežka DDV, za kar je razloge pojasnil v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ni kršil materialno pravo in ni storil bistvene kršitve pravil postopka in je določbe ZZDV oziroma ZZDV-1 in ZDavP-2, tudi pravilno uporabil.
Če je davčnemu zavezancu potekel rok za plačilo drugih davkov, se mu vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila, kar pomeni, da gre za pobotanje „ex lege“ in se v teh primerih poboti v izreku posebej ne navajajo. V primeru, kot je obravnavani, ne gre za to, da o izvedenem pobotu ni odločeno z upravnim aktom, kot se to očita v tožbi, temveč gre za to, da je z izpodbijano odločbo davčni organ zavrnil zahtevek druge tožnice za vračilo presežka DDV na pravni podlagi četrtega odstavka 73. člena ZDDV-1, ob pravilni uporabi (materialne) določbe 97.a člena ZDavP-2.
ZDavP-2 člen 101, 101/1, 101/7. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odpis davčnega dolga - dohodkovni kriterij - povprečni mesečni dohodek - premoženjski pogoj - zdravstveno stanje - socialne razmere
V nobeni od davčnih odločb ni presojeno sklicevanje tožnice na invalidnost in s tem na zdravstveno stanje ter na socialne razmere, kar vse je uveljavljala že v svoji vlogi in nato v pritožbi, tozadevni ugovor pa vsebuje tudi tožba. Po drugem odstavku 29. člena Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 je namreč davčni organ pred izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 dolžan na zahtevo davčnega zavezanca pri odločanju upoštevati tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - uveljavljanje olajšave - rok za uveljavljanje olajšave - bistvena kršitev določb postopka
Ni ovire, da bi v obravnavanem primeru davčni organ, kolikor je od tožnikovega delodajalca kot izplačevalca dohodkov delovnega razmerja in plačnika davka, poleg podatkov o dohodkih prejel tudi podatke o tem, da je tožnik že med letom uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane (in za katere družinske člane), to upošteval pri določitvi davčne osnove za dohodnino, v katero so bili vključeni navedeni dohodki.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - rubež pokojnine - dedovanje - sklep o dedovanju - oporoka - solidarna obveznost dedičev
Ob jasni zakonski določbi iz 48. člena ZDavP-2, po kateri univerzalni pravni naslednik v celoti prevzame davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika, vsak dedič pa odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem, je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov
V upravnem sporu, ko izpodbijano odločbo predstavlja sklep o davčni izvršbi, sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa 146. člen ZDavP-2 (veljaven izvršilni naslov) ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
ZDoh-2 člen 16, 16/3, 48. ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29.
dohodnina - davek od dohodka iz dejavnosti - davčna osnova - nepriznani odhodki - gradbena dejavnost - knjigovodska listina - dokazna sredstva - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Tožnik se je v postopku skliceval na to, da je bil podizvajalec in da ne more predložiti zapisnikov o napakah gradnje na objektih, kjer je opravljal dela kot podizvajalec, zaradi česar se je skliceval na druge posredne dokaze, s katerimi je dokazoval škodo zaradi napak gradnje in posledično nastale odhodke. Davčni organ pa je pri svoji odločitvi izhajal zgolj iz dejstva, da tožnik ni predložil verodostojnih knjigovodskih listin, iz katerih bi bili razvidni zatrjevani odhodki v skladu s SRS. Vendar pa, verodostojne knjigovodske listine niso edini način ugotavljanja upoštevnega dejanskega stanja, saj ima davčni zavezanec za dokazovanje (obstoja) odhodka tudi možnost dokazovanja navedenega dejstva z drugimi ustreznimi dokaznimi sredstvi.
akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - študentsko delo - delo v tujini - olajšava - odbitek v tujini plačanega davka - nepopolna vloga
Iz obeh napovedi za odmero akontacije dohodnine je razvidno, da je tožnica delo opravljala v tujini (EU) in pri tujem delodajalcu, v obeh napovedih pa je v rubriki „Podatki o dohodku iz drugega pogodbenega razmerja“ posebej označeno besedilo „za zavezanca se glede plačila prispevkov uporablja zakonodaja druge države članice EU“ in v rubriki „Priloge“ označena tretja postavka z besedilom „Po prejemu posredujem obrazec E104“. To pa po presoji sodišča, še zlasti glede na določbe Uredbe, po kateri za obremenitev s prispevki velja zakonodaja države članice EU, kjer se delo opravlja, in na katere se sklicuje tožnica, zadošča za sklepanje, da obstaja možnost plačila prispevkov v tujini in je zato v skladu z določbami ZUP (67. člen) vlogo tožnice šteti za nepopolno. Zato bi bil v skladu z določbami ZUP na mestu poziv oziroma zahteva tožnici, da vlogo dopolni, s tem da predloži potrdilo tujega nosilca zavarovanja o vključenosti v obvezno socialno zavarovanje iz naslova opravljanja dela v EU (v Avstriji).
akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - dohodek iz zaposlitve - stroški za prevoz na delo in z dela - službena pot - potni nalog - uporaba službenega vozila v zasebne namene - boniteta - vštetje bonitet v davčno osnovo
Tožnica v postopku ni predložila verodostojnih listin, ki bi nedvoumno kazale poslovne dogodke, na katere se tožnica sklicuje in posledično zatrjuje, da je bilo službeno vozilo uporabljeno zgolj za službene namene. Na podlagi vseh ugotovitev v postopku je davčni organ utemeljeno zaključil, da se službeno vozilo ni uporabljalo zgolj v službene namene, saj tega tožnica ni uspela dokazati. Zato je davčni organ pravilno zaključil, da se je službeni avtomobil uporabljal tudi za privatne namene. Čim pa je temu tako, gre za boniteto v korist direktorice, tožnica pa je dolžna s tem v zvezi obračunati in plačati dajatve od prejemkov iz naslova te bonitete.
Za opredelitev bonitete zadostuje, da se ugotovi uporaba službenega vozila, ki je zavezanec zaradi pomanjkanja vodenja ustreznih evidenc ne more utemeljiti kot uporabo v službene namene. Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se boniteta obračuna, ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene.
ZUP člen 62, 62/1, 62/7. ZDavP-2 člen 125, 126, 157, 157/7, 159, 160, 160/3.
davčna izvršba - ugovor zastaranja - nepravilnosti pri opravi izvršbe - jezik v postopku - pravica do uporabe jezika v postopku
Ugovor zastaranja pravice do izterjave ni utemeljen, saj sodišče na podlagi 125. in 126. člena ZDavP-2 ocenjuje kot pravilno stališče tožene stranke, da od izvršljivosti izvršilnega naslova, ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom, še ni preteklo 5 let, prav tako pa ni nastopilo absolutno zastaranje (deset let).
Neutemeljen je ugovor, da tožena stranka nepravilno izvršuje izpodbijani akt, saj ne upošteva izvzetja iz izvršbe na podlagi 159. člena ZDavP-2 in omejitev izvršbe na podlagi 160. člena ZDavP-2, saj se navedeni ugovor ne more uveljavljati v postopku, kjer se presoja le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Dolžnik upravičenost do višje omejitve zaradi preživljanja družinskih članov ali drugih oseb, ki jih je dolžan preživljati po zakonu, izkazuje z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi, torej banki.
Neutemeljen je ugovor, da tožnik kot ukrajinski državljan, ne razume slovenskega jezika in ni razumel izpodbijanega sklepa, ne odločbe o odmeri dohodnine, ter da akta tudi nista bila prevedena v jezik, ki ga tožnik razume.Upravni organ svojih pisanj ni dolžan prevajati v jezik, ki ga stranka razume, razen če bi šlo za primer, ko je pri organu poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski. Določbo po katerem ima stranka, ki ne zna jezika, v katerem teče postopek, pravico spremljati njegov potek po tolmaču, razumeti, da se nanaša na tista dejanja v postopku, ki se izvajajo neposredno (npr. izvajanje dokazov na ustni obravnavi).
ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-2 člen 152. ZZVZZ člen 51. ZSDP-1 člen 11.
prispevki za socialno varnost - lastnik zasebnega podjetja - poslovodna oseba - obvezno zavarovanje - zavarovalna podlaga
Uradni podatki izkazujejo tožnikovo zavezanost za obvezne prispevke, medtem ko tožnik v upravnem postopku in tudi v tožbi ne izkaže, da bi zaradi zatrjevanega zavarovanja v tujini pri pristojnih organih dosegel ali vsaj zahteval odjavo ali spremembo podatkov o svojem položaju zavezanca za prispevke.
ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-4, 43, 43/3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 7.
akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - napotitev na delo v tujini - napoteni delavec - stroški v zvezi z delom - kraj opravljanja dela - terenski dodatek - dejanski stroški
Tožnik davčnemu organu ni predložil nobenega potnega naloga oz. druge verodostojne knjigovodske listine, iz katere bi bilo razvidno od kdaj do kdaj so napoteni delavci prenočevali izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven sedeža delodajalca. V primeru napotenih delavcev na delo v tujino se šteje, da se kraj opravljanja dela v tujini upošteva kot sedež delodajalca, kot običajno prebivališče delavcev pa se upošteva trenutno prebivališče delavca v tujini, ki je najbližje mestu opravljanja dela. Do neobdavčenega terenskega dodatka je upravičen v tujino napoteni delavec le, če ga delodajalec napoti iz kraja, kamor je delavec napoten, v drug kraj.
Davčni organ je boniteto obračunal na podlagi tožnikovih blagajniških prejemkov, blagajniških izdatkov in prejetih računov za nočitve in nato evidentirane stroške preračunal na posameznega napotenega delavca tožnika po predloženih seznamih. Ker je tožnik zvezi s povračili stroškov nočitev napotenih delavcev na delo v tujino davčnemu organu predložil ustrezno dokumentacijo za določitev višine bonitete, tudi po presoji sodišča davčni organ višine teh stroškov ni odmeril na podlagi tretjega odstavka 43. člena ZDoh-2, marveč po dejanskih stroških v višini, ki je izhajala iz tožnikovih evidenc in knjigovodskih listin.
davčna izvršba - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - globa za prekršek - stroški izvršbe - povprečni mesečni dohodek
Skladno z določbo drugega odstavka 110. člena ZDavP-2 se določbe o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačevanju davka ne uporabljajo za globe, stroške postopka o prekršku ter druge denarne nedavčne obveznosti, razen če zakon določa drugače.