davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - objektivna merila za razvrstitev blaga v KN - tarifna uvrstitev - uvrstitev v tarifno številko - dokazovanje - kontradiktornost postopka
Glede na spornost namena uporabe konkretnih vozil glede na konstrukcijske lastnosti le teh, kar je relevantna okoliščina glede uvrstitve v pravilno tarifno številko KN, zavrnitev dokaznih predlogov tožnice, s sklicevanjem zgolj na listinske dokaze, pomeni omejevanje dokazovanja določenih dejstev zgolj na določena dokazna sredstva in poseg v pravico do enakega varstva pravic, zato zavrnitev tožničinih dokaznih predlogov ne izpolnjuje zakonskih pogojev za zavrnitev dokaznega predloga stranke.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. V postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločb o odmeri prispevkov za socialno varnost, zoper katere so stranki zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu.
Tudi po presoji sodišča izrednega prvnega sredstva iz 88. člena ZDavP-2 ni mogoče uporabiti v primeru sklepa o davčni izvršbi.
Ob izplačilu plače mora delodajalec izračunati in odtegniti davčni odtegljaj ter obračun davčnega odtegljaja predložiti FURS, plačati pa ga mora najpozneje v roku 5 dni od izplačila plače. Če delodajalec plače ne izplača, sicer ni dolžan plačati akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno varnost. V tem smislu ima tožnica lahko prav, ko navaja, da je na dan 25. 11. 2020 imela poravnane vse zapadle davčne obveznosti, saj je plače za mesec oktober 2020 obračunala in izplačala šele 30. 11. 2020. Vendar pa sodišče izpostavlja, da je treba v obravnavanem primeru upoštevati tudi drugi del ubeseditve pogoja iz št. 3 v 6.1. točki Javnega poziva, iz katerega izhaja, da zadevni pogoj ni izpolnjen, če prijavitelj nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - prenos poslovnega deleža - dokazno breme
Pri odmeri predmetnega davka je davčni organ pravilno uporabil materialno pravo in sicer določbo prvega in tretjega odstavka 5. člena ZDDD. Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na darilo je davčni organ pravilno pri ugotavljanju primerljive tržne vrednosti predmetnega poslovnega deleža družbe v skladu s tretjim odstavkom 5. člena ZDDD izhajal iz vrednosti kapitala, razvidne iz bilance stanja obravnavane družbe pred letom pridobitve deleža, s čimer se je tožnik v davčnem postopku tudi strinjal.
davek od dobička iz kapitala - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga - datum vročitve - pooblastilo - obstoj pooblastilnega razmerja - ničnost odločbe
Na omenjeni datum omenjena odvetniška družba še ni bila pooblaščena za zastopanje tožnika, vsaj ne v zadevnem odmernem postopku. Pooblastilo, na katero se sklicuje davčni organ, je bilo dano v sicer povezanem, vendar nesporno drugem upravnem postopku, to je v postopku, v katerem se je ugotavljal rezidentski status tožnika in se je kot tako lahko nanašalo le na zastopanje in opravljanje dejanj v tem postopku. V odmernem postopku pa pooblastilo Odvetniški družbi za zastopanje tožnika na dan 4. 4. 2018 še ni bilo dano in zato ni mogoče šteti, da je bila odločba na omenjeni datum vročena tožniku in da je takrat začel teči enomesečni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, kot se navaja v izpodbijanem sklepu.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker tožnik ugovorov glede obstoja terjatve ni uveljavljal pravočasno in na predpisan način (v ugovoru zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika z dne 2. 3. 2018), pač pa to uveljavlja v postopku izvršbe, ko že obstoja pravnomočen izvršilni naslov, in to več ni mogoče, zaradi česar jih tudi davčni organ ni upošteval, sodišče zavrača tožnikove ugovore, da je bila s tem tožniku odvzeta možnost do izjave v postopku in do pravnega sredstva.
dohodnina - odsvojitev kapitala - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - zamuda roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje
Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnica med drugim navedla kot razlog zdravstveno stanje zakonskega partnerja, svojo starost in slabši vid, kar po presoji sodišča niso opravičiljivi razlogi za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnica ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da prav zaradi teh okoliščin ni mogla pravočasno vložiti pritožbe, saj teh okoliščin ni z ničemer konkretizirala. Tudi po mnenju sodišča je tožnica navaja dalj časa trajajoče splošne okoliščine, ki pa ne morejo biti razlog, ki opravičuje zamudo pri vložitvi pritožbe.
priča - zaslišanje priče - denarno kaznovanje priče - opravičilo izostanka - pisno vabilo - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Eden od pogojev za izrek denarne kazni je, da je bila priča pravilno vabljena, kar pa po sodni presoji ne velja za obravnavani primer. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč med drugim izhaja, da je bila tožnici izrečena denarna kazen, ker se 8. 8. 2018, niti kasneje, ni udeležila zaslišanja, na katerega je bila vabljena kot priča, pri čemer se je davčni organ s tožnico za uro in datum zaslišanja dne 8. 8. 2018 dogovoril na način, da jo je poklical na njeno službeno telefonsko številko. Na enak način, torej telefonsko, je davčni organ o zaslišanju obvestil tudi pooblaščenca. Vse navedeno po sodni presoji pomeni, da tožnica na zaslišanje ni bila pravilno povabljena s pisnim vabilom, kot to določa tretji odstavek 70. člena ZUP.
odmera davka v posebnih primerih - tožba zaradi molka organa - molk drugostopenjskega organa - po vložitvi tožbe izdana odločba - ugoditev pritožbi - odprava odločbe - pravni interes
Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, saj o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo še ni bilo odločeno, skladno z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1 pa je mogoče v tem primeru sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Tekom upravnega spora je drugostopenjski organ o pritožbi odločil z odločbo, s katero je bilo pritožbi ugodeno, odločba, ki se izpodbija s tožbo, je bila odpravljena in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. To pa pomeni, da je bila prvostopenjska odločba odpravljena in tožeča stranka ne more več doseči njene odprave, torej tak zahtevek ne more biti v njenem pravnem interesu.
seznam zaostalih obveznosti - ničnost - zavrženje predloga
Z izpodbijanim sklepom je bila tožnikova vloga zavržena po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, tj. ker je bilo o isti upravni zadevi že odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero je tožnik opiral zahtevek, pa se odtlej ni spremenilo. Sodišče ugotavlja, da tožnik s tožbo, ki jo je vložil v tem upravnem sporu, tega po vsebini sploh ne izpodbija, posledično pa je tudi dokazni predlog za zaslišanje tožnika nepotreben.
ZDavP-2 člen 143, 143/1, 145, 145/1, 145/2, 145/2-9, 155.
davčna obveznost - izvršljivost - izvršilni naslov - izpodbijanje - upravni spor - predmet izvršbe
Pri davčni izvršbi gre za poseben postopek, ki se opravi v primeru, kadar dolžnik svoje davčne obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen v izvršilnem naslovu.
Kolikor zavezanec svoje obveznosti ne plača, je predmet izvršbe tisti del premoženja dolžnika, na katerega se lahko poseže z namenom prisilne izterjave zapadle obveznosti.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor - prikrito izplačilo dobička - nepriznani odhodki - račun
V obravnavanem primeru ni prišlo do kršitve 133. in 135. člena ZDavP-2. Prvi odstavek 133. člen ZDavP-2 določa, da je inšpekcijski nadzor dopusten do zastaranja pravice do odmere davka. V prvem odstavku 125. člena ZDavP-2 pa je zapisano, da pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, odtegniti, odmeriti ali plačati. Davčni inšpekcijski nadzor je torej dopusten do omenjenega roka, kar v konkretnem primeru ni bilo kršeno.
Bistvo prikritega izplačila dobička je v tem, da ne temelji na formalni odločitvi pristojnega organa upravljanja o delitvi dobička, temveč se izvede prikrito, na podlagi pravnih poslov, ki jih z delničarjem, družbenikom ali lastnikom sklene tožnik. Prikrito izplačilo dobička ima tako kot odkrito za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe. Zato sedma točka 74. člena ZDDPO-2 prikrita izplačila davčno obravnava enako kot odkrita, kar pomeni, da so predmet obdavčitve pravne osebe z davčnim odtegljajem.
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. Pri tem lahko davčni organ bodisi zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja bodisi zavezancu za davek z začasnim sklepom za zavarovanje omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Med drugim lahko v skladu z 2. točko prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 dolžniku zavezanca za davek prepove izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega ter zavezancu za davek prepove, sprejeti poplačilo terjatve, kot je bilo to z izpodbijanim sklepom storjeno v konkretnem primeru.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - račun - sestavine računa - opravljene storitve - zasebna raba - povezano delovanje - dokazovanje
Davčni organ je tožniku dodatno odmeril DDV, ker je ugotovil, da tožnik nima ustreznih oziroma popolnih računov v smislu 82. člena ZDDV-1.
O zatrjevani storitvi komuniciranja s partnerji je tožnik predloži dve el. sporoči iz katerih izhaja le dopisovanje med M.M. in F.F.; iz teh dokumentov torej ne izhajata obseg in vrsta storitev, ki naj bi bile zaračunane s spornim računom in ki so bile na računu opisane kot „izvedba skrbnega pregleda in priprava končnega poročila“. Izhajajo pa te storitve po presoji sodišča iz nadaljnjih dokumentov, predloženih v zvezi z nalogo priprava poročil in analiz. V tem delu tožnik predloži obsežno elektronsko korespondenco iz katere izhaja, da je M.M. očitno pregledoval dokumente v data roomu v okviru skrbnega pregleda, da je identificiral, kaj bi bilo še dodatno treba pridobiti od podatkov, da je pripravil osnutke el. sporočil za turškega naročnika in svetovalce na prodajni strani, da je pripravil osnutek poročila o skrbnem pregledu, itd. navedeno listine kažejo na obseg in vrsto storitev, ki so skladne z opisom storitev na spronem računu. Zato po presoji sodišča ni mogoče slediti davčnemu organu, da po tem računu niso izpolnjeni pogoji za odbitek po 6. točki 82. člena ZDDV-1.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - pravica do odbitka vstopnega DDV - račun
Drugače izhaja iz ugotovitev davčnega organa, ki za vsak posamezen račun podrobno navaja, v čem je pomanjkljiv kot listina in nato analizira še vse ostale okoliščine v zvezi z njegovo izdajo oziroma prejemom ter zaračunanimi storitvami. Pri tem ugotavlja, da so računi nepopolni, ostala dokumentacija pa prirejena oziroma naknadno sestavljena za namene DIN in obenem neustrezna. Na podlagi takšnih ugotovitev davčni organ zaključi, da ni dokazil o tem, da so bile zaračunane storitve dejansko opravljene in tudi ne, da so bile uporabljene pri opravljanju dejavnosti tožeče stranke, ter zato odbitka vstopnega DDV po teh računih tožeči stranki ne prizna.
davek na dodano vrednost (DDV) - nadzor blagajniškega poslovanja - vodenje poslovnih knjig - vodenje evidence - zaloge - nesorazmerje med prihodki in odhodki
Podatki popisa zalog pijač, ki so ga opravili inšpektorji, nesporno odstopajo od podatkov, ki jih vsebujejo izpisi o stanju zalog, ki jih je naknadno predložil zakoniti zastopnik tožeče stranke. Tožeča stranka je v postopku nadzora pojasnjevala, kje bi lahko bil vzrok za ugotovljene razlike, vendar tega, čeprav pozvana k predložitvi ustreznih dokazil, ni dokazala.
davek od dohodka iz premoženja - osebni stečaj - aktivna legitimacija - pritožba - zavrženje pritožbe
Z začetkom postopka osebnega stečaja preneha legitimacija tožnika v upravnih postopkih, kot to določa 245. člen ZFPPIPP. Vsa pooblastila, tudi za zastopanje v upravnem postopku, v skladu z določbo 97. člena ZFPPIPP pridobi stečajni upravitelj. Na podlagi 386. člena ZFPPIPP stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika tudi pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso. To velja tako za razpolaganja, ki povečujejo stečajno maso, kot tudi za razpolaganja, ki zmanjšujejo stečajno maso. Na navedeni pravni podlagi je davčni organ po presoji sodišča pravilno ugotovil, da tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe zoper odmerno odločbo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - točkovanje
Očitki tožnika niso predpostavke za vrednotenje in odmero NUSZ, samemu točkovanju in posledično višini odmere NUSZ pa tožnik ne ugovarja, zato sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da je tožnik dolžan plačati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini, kot je bila odmerjena.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - sredstva za privatno potrošnjo - posojilna pogodba - dokazno breme
Za to, da je izpolnjen pogoj za ukrepanje na podlagi petega odstavka 68. člena ZDavP-2, se po zakonskem besedilu ne zahteva, da bi obstajalo nesorazmerje in še manj, da bi bilo nesorazmerje očitno. Zahteva se precejšnje preseganje dohodkov, ki jih je davčni zavezanec napovedal, to pa tudi po presoji sodišča pomeni, da za izpolnjeni pogoj zadošča precejšnja višina zneska, gledano objektivno, ta pa je v konkretnem primeru nedvomno podana.
Predmet obdavčitve po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je na predpisan način ugotovljena razlika, medtem ko je v skladu s šestim odstavkom istega člena na tožniku, da vir oziroma vrsto dohodkov ter pravno podlago za njihovo izplačilo dokaže in s tem davčno osnovo, ugotovljeno do stopnje verjetnosti, zniža. Pri tem pa tožnik ni bil uspešen. O obstoju posojila, ki naj bi se mu vračalo z omenjenim nakazilom, ni nobenih listinskih dokazil, čeprav bi jih bilo že z ozirom na višino posojenega zneska in še zlasti glede na izpovedbo tožnikovega očeta o tem, da gre za posojilo njegovemu podjetju, utemeljeno pričakovati. Prav tako ne tožnik in tudi njegov oče nista posredovala davčnim organom nobenih konkretnih podatkov o vsebini in o načinu ter času sklenitve posojilne pogodbe. Še več, njune izjave v tej zvezi si celo nasprotujejo.
Pravne posledice izpodbijanega sklepa so prenehale z izdajo sklepa o ustavitvi postopka davčne izvršbe, pravni interes tožnice za tožbo pa je prenehal z dnem, ko je prejela sklep toženke, saj se od tega dne dalje ni več posegalo v pravne koristi tožnice. Gre namreč za ustavitev postopka v zvezi z istim sklepom z dne 21. 11. 2019, zoper katerega je tožnica vložila predmetno tožbo, ustavljeni postopek pa se ne more več nadaljevati. To pa tudi pomeni, da, v kolikor bi tožnica v tem upravnem sporu uspela, bi se odločitev nanašala na že ustavljen postopek davčne izvršbe po izpodbijanem sklepu, torej tožnica ne bi mogla v ničemer več izboljšati svojega pravnega položaja.