davčna izvršba - izvršilni naslov - prispevki za socialno varnost - vrstni red plačila davka - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik trdi, da glede odločbe z dne 20. 2. 2018 ni bil pravočasno obveščen, ampak je bil dolg arbitrarno izkazan z aktom za nazaj. Ta tožbeni ugovor v tem postopku, ki se nanaša na davčno izvršbo, ni upošteven, saj v postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
Tožbeni očitek, da je davčni organ neupravičeno združil dva izvršilna naslova OPSVZ in OPSVL, ni utemeljen, saj je v izvršilnem postopku možno (in tudi ekonomično) izterjevati več zapadlih neplačanih obveznosti hkrati.
davek na dediščine in darila - davčna stopnja - tretji dedni red - sestrična
Ne drži, da ZDDD dedne redove ureja drugače kot ZD, ki je matičen zakon za področje dedovanja. ZDDD „dednih redov“ ne določa, saj vsebine pojma: „dedni red“ ZDDD sploh ne opredeljuje. Opredeljuje pa predmet obdavčitve, davčne zavezance, davčno osnovo, davčne stopnje, davčne oprostitve itd. V ZD so opredeljeni trije dedni redi in sicer: a) „Prvi dedni red“, v katerega uvršča potomce in zakonca pokojnika (11. člen ZD); b) „Drugi dedni red“, v katerega uvršča starše in zakonca pokojnika (14. člen ZD), brate in sestre pokojnika in njihove potomce (15. člen ZD), starše pokojnika in njihove otroke (16. člen ZD) in d) „Tretji dedni red“, v katerega uvršča dede in babice pokojnika in njihove potomce (18. člen in 19. člen ZD).
upravni postopek - stvarna pristojnost - odločba, ki jo izda stvarno nepristojen organ - zahteva za spremembo potrdila - davčni register
Kateri organ odloča o zahtevku za spremembo potrdila, v ZUP ni določeno. Se pa sodišče strinja s tožnikom, da je glede na določbo 180.a člena ZUP in po logiki stvari to lahko le organ, ki vodi uradno evidenco, v konkretnem primeru davčni register, iz katerega se zahteva obravnavani izpis oziroma sprememba izpisa podatkov.
ZDoh-2 člen 97, 98, 98/1, 98/7, 98/7-1. ZDavP-2 člen 76, 76/3. ZUP člen 188, 188/1.
odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala v času pridobitve - znižanje davčne osnove - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - dokazovanje - izjava stranke - kršitev pravil postopka
Zaradi napačnega stališča toženke, da se lahko plačilo zatrjevanih investicij dokazuje le z računi, ki se glasijo na ime davčnega zavezanca in se nanašajo na material in storitve v zvezi z investicijami in stroški, ki jih tožnik v upravnem postopku ni predložil, kar ni sporno, se toženka ni opredelila do tožnikove izjave, dane v upravnem postopku, da je investicije in stroške, ki v obravnavnem primeru niti niso sporni, plačal sam. Stališče toženke, da z ostalimi dokaznimi sredstvi ni mogoče utemeljevati nastanka stroškov v smislu potrjevanja njihovega plačila, je napačno.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - vrednost poslovnega deleža - vrednost kapitala ob odsvojitvi - pogodbena cena
Dobiček, ki se obdavčuje v obravnavanem primeru, je pozitivna razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (in ne dobiček iz bilance Družbe), kapital pa je v tem primeru tožnikov poslovni delež v Družbi, ki ga je odsvojil (in ne kapital iz bilance Družbe). Ali so preneseni dobički in dobički tekočih let ostali v Družbi v njenem kapitalu v obravnavanem primeru zato samo po sebi ni relevantno. Prav tako pa samo po sebi ni važno, ali je tožnik realiziral dobiček pri osvojitvi ali ne, saj ZDoh-2 v prvem odstavku 99. člena izhaja iz predpostavk o vrednosti kapitala o odsvojitvi, ne pa iz dejansko realiziranih dobičkov.
Zadošča pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Ob izdaji začasnega sklepa iz drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 davčnim organom ni več treba izkazovati pričakovanja, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali preveč otežena, kot se je to zahtevalo pred spremembo, temveč se takšna nevarnost glede na višino pričakovane obveznosti očitno domneva.
davek na dodano vrednost (DDV) - finančni lizing nepremičnin - popravek izstopnega DDV - davčna zloraba - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi vsi elementi, ki bi jih davčni organ moral opredeliti ob sklicevanju na zlorabo iz četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, niso dovolj konkretno obrazloženi, tega pa tudi drugostopenjski davčni organ ni popravil. Davčni organ pri tem ni pojasnil, kakšna je prava, ekonomska vsebina dogodkov, ki so se zgodili in kakšna bi bila torej "pravilna" tožnikova davčna obveznost. Ne zadostuje pridobitev ugodnosti kot bistven cilj, saj je bilo nedavno pred revizijskim sodiščem odločeno nasprotno.
ZDavP-2 člen 54, 382a, 382a/6. ZDDPO-2 člen 67b, 67c, 67c/5, 67č.
davek od dohodka pravnih oseb - davčna osnova - ugotavljanje davčne osnove - normirani odhodki - popravek davčnega obračuna - rok za priglasitev - pravica do izjave - obrazložitev sklepa
Kot izhaja iz vloge tožeče stranke z dne 29. 3. 2019, tožeča stranka v njej poziva davčni organ, da njen status normiranca po uradni dolžnosti spremeni v status zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo po dejanskih odhodkih, oziroma da ji omogoči popravek obračuna DDPO za leto 2018, in sicer zato, ker za priglašeni način ugotavljanja davčne osnove za leto 2018 ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Ne gre torej za priglasitev prenehanja načina ugotavljanja davčne osnove DDPO na podlagi normiranih odhodkov oziroma za prepozno sporočeno odločitev. Zato ni podlage za zavrženje vloge kot vložene po roku na podlagi določb šestega odstavka 382. člena ZDavP-2.
Po določbah 54. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je davčno obveznost izkazal previsoko ter predloženi popravek obrazloži. Če popravek ni utemeljen, davčni organ popravka ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek. V konkretnem primeru tožeča stranka o tem, da se popravek ne sprejme, ni bila obveščena, tako kot tudi ni bila pred izdajo izpodbijanega sklepa seznanjena z ostalimi ugotovitvami in stališči davčnega organa, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.
davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave - pretrganje teka zastaralnega roka
Prvotni sklep o davčni izvršbi z dne 1. 4. 2015 je bil tožniku vročen 17. 4. 2015 (kot izhaja iz odločbe drugostopenjskega davčnega organa in česar tožnik ne prereka), kar pomeni, da se je izvršba začela znotraj relativnega in absolutnega roka po ZP-1 in so odtlej za nadaljevanje izvršbe postali relevantni roki po ZDavP-2 ter je torej nov relativni petletni rok za zastaranje pravice do izterjave bil 17. 4. 2020.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - svaštvo - pastorek
Okoliščina, da je s smrtjo enega od zakoncev zakonska zveza prenehala pred uvedbo dedovanja, po presoji sodišča nima vpliva. Iz ZDDD namreč ne izhaja pogoj za oprostitev davka na dediščino, da biološki starš otroka (pastorka oziroma pastorke), ki je bil zakonec zapustnika, preživi zapustnika. V danem primeru je pomembna le zapustnikova volja. Če zapustnik kljub smrti zakonca oporoke ne spremeni ali prekliče, iz navedenega izhaja, da statusna sprememba (prenehanje zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti zaradi smrt zakonca) na njegovo razmerje do otroka umrlega zakonskega partnerja (pastorka) nima vpliva. Po povedanem je za davčno obravnavo oporočnega dedovanja otrok umrlega zakonskega partnerja (pastorek) na podlagi 9. člena ZDDD nerelevantno ali je zapustnikov zakonec umrl pred zapustnikom.
prisilna izterjava davčnega dolga - osebni stečaj - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - obresti
V postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2), poleg tega pa gre tudi za dohodke, ki datirajo v čas po izdaji izpodbijanega sklepa (ki je bil izdan 23. 5. 2019).
Kljub osebemu stečaju, neplačane obveznosti stečajnega dolžnika ne prenehajo. Zamudne obresti kot pripadki pa v tem pogledu seveda delijo enako usodo kot glavnica.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik s tožbo osporava izvršilne naslove, ki se nanašajo na dolgovane prispevke (češ da so neosnovani, saj ni opravljal funkcije direktorja od septembra 2015 dalje, to ni bil njegov edini in glavni poklic ter ker ima zavarovanja urejena že v tujini), posledično pa so mu bile nazakonito izrečene tudi globe. Ti tožbeni ugovori pa so v tem postopku, ki se nanaša na davčno izvršbo, neupoštevni, saj v postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
Upravičenost stranke do povrnitve stroškov upravnega spora je odvisna od narave spora in uspeha v postopku ter kot akcesorna posledica presoje o glavni stvari sama po sebi ne more izkazovati pravne koristi za presojo (ne)zakonitosti izpodbijanega akta.
dohodnina - akontacija dohodnine - ustavitev postopka - stečajni postopek - izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe - razrešitev upravitelja - aktivna legitimacija
Če pravna oseba, ki je bila stranka upravnega postopka, preneha obstajati, ne more imeti več položaja stranke in s tem tožnika v upravnem sporu in je zato tožbo prve tožeče stranke, ki je s končanjem stečajnega postopka in z izbrisom iz sodnega registra nesporno prenehala, potrebno zavreči.
Za priznanje aktivne legitimacije v upravnem sporu ne zadošča zgolj pravni interes osebe, v konkretnem primeru druge tožeče stranke, za drugačno odločitev od odločitve upravnega organa, ki jo želi izpodbijati, temveč mora položaj stranke oziroma stranskega udeleženca najprej doseči in uveljavljati v upravnem postopku. Tega in takšnega položaja pa drugi tožnik v upravnem postopku ni dosegel niti ga ni uveljavljal, temveč se je postopka udeleževal zgolj kot stečajni upravitelj in s tem kot zakoniti zastopnik prve tožeče stranke in ne kot oseba, ki ima interes, da v lastnem imenu in s tem kot zavezanec za odtegnjeni davek in za prispevke sodeluje v postopku, ki ga je sicer pravilno začela prva tožeča stranka kot zavezanec za plačilo davčnega odtegljaja.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - višina davčne osnove - zmotna uporaba materialnega prava
Z uporabo jezikovne in namenske metode razlage ter ustavno skladne razlage 3. točke prvega odstavka in četrtega odstavka 4. člena ZDTon so dohodki iz poslovanja z ladjami v mednarodni plovbi tudi dohodki od prodaje ladij, vključenih v sistem davka na tonažo, če se v roku petih let od prodaje porabijo za nakup ene ali več ladij oziroma ladjarske družbe ali deleža ladjarske družbe. Če pa ta pogoj reinvestiranja dohodka od prodaje ladij v petih letih od prodaje ni izpolnjen, potem mora zavezanec te dohodke vključiti v davčno osnovo. Ta davčna osnova se ugotavlja po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. V danem primeru je to ZDDPO-2, davčno osnovo pa se ugotavlja v skladu z 12. členom ZDDPO-2. Obdavčen je dobiček (presežek prihodkov in odhodki) in ne dohodek od prodaje ladij oz. celoten izkupiček od prodaje ladij, kot to na strani 34 obrazložitve izpodbijane odločbe navaja davčni organ.
ZDoh-2 člen 92, 93, 96, 96/2, 96/2-2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - davčna oprostitev - stalno prebivališče - začasno prebivališče - dejansko bivanje - središče osebnih in ekonomskih interesov - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Tožnica se je že v postopku sklicevala, da je v A. vse od prijave stalnega prebivališča, to je od 18. 12. 2013 do odsvojitve nepremičnine, dejansko živela, ter da je bil to njen dom, kjer se je zadrževala večino svojega časa. Zatrjevala je, da je bilo A. središče njenega osebnega in družbenega življenja, kjer se je družila s sosedi ter sokrajani ter se tudi dnevno vračala. Kot dokaz za resničnost svojih navedb je predložila podpisano izjavo sedmih sosedov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe pa je organomenjeno izjavo sosedov ocenil na način, da jo je štel kot dokazilo, da je tožnica redno prihajala na A. in skrbela za svojo nepremičnino kot njena lastnica in ne kot dokazilo, s katerim je tožnica dokazovala, da je v navedeni nepremičnini dejansko živela in se vanjo vsakodnevno vračala. S svojim zaključkom davčni organ pred izdajo izpodbijane odločbe tožnico ni seznanil, s čimer ji ni omogočil sodelovanja v postopku, saj tožnici ni bila dana možnost, da bi se izjavila.
popravek obračunanega DDV - dobropis - pisno obvestilo kupcu - davek na dodano vrednost (DDV)
Tožnik je popravek obračunanega davka želel uveljavljati na podlagi znižanja davčne osnove zaradi naknadnega dogovora med strankama posla (tožnikom kot dobaviteljem in družbo A. kot naročnikom), torej na podlagi drugega odstavka 39. člena ZDDV-1, tj. po pravilih o znižanju cene po opravljeni dobavi (zaradi reklamacije opravljene storitve). V takšnem primeru pa zakon predpisuje tudi dodaten pogoj, namreč obvezno pisno obvestiti kupca o znesku DDV, za katerega slednji več nima pravice do odbitka.
ZDavP-2 člen 89, 89/1, 404. ZUP člen 260, 260-1, 260-4.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - predhodno vprašanje
Prvostopenjski organ je tožniku odmeril NUSZ na podlagi posredovanih podatkov, med katerimi pa ni bilo podatka, da bi bil tožnik oproščen plačila NUSZ. Dejstvo, da je MOL po izdaji prvostopenjske odločbe spremenila svojo odločitev tako, da je tožnika oprostila plačila NUSZ za leto 2016, ne more biti razlog za obnovo postopka zaradi drugače rešenega predhodnega vprašanja. Podlage za obnovo postopka pa tudi ne predstavljajo dejstva in dokazi, ki so nastali po končanem postopku, saj jih organ, ker so nastali kasneje, v prejšnjem postopku niti ni mogel upoštevati.
dohodnina - status rezidenta - stalno prebivališče
Ob nespornih ugotovitvah, da ima tožnik v času odločanja uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, je izpolnjen zakonski dejanski stan po 1. točki 6. člena ZDoh-1. Po navedeni določbi pa ni relevantno dejansko prebivanje, temveč gre za uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. V primeru izpolnjevanja tega pogoja pa se drugih okoliščin glede dejanskega bivanja, kot jih navaja tožnik, ne ugotavlja, saj niso relevantni.