Z vidika obdavčitve prejemkov določbe delovnopravne in korporacijske zakonodaje, ki priznavajo pravico do udeležbe na dobičku ter določajo pogoje in višino izplačil iz dobička ter dopuščajo delitev dobička (tudi) po kriteriju članstva v organih družbe, za presojo davčne opredelitve prejemka iz dobička niso pomembne, pač pa so določbe davčne zakonodaje tiste, na katere se je pri odločanju treba opreti. Za odločitev v zadevi je bistveno, kakšne vrste prejemek predstavlja izplačilo z vidika njegovega prejemnika kot davčnega zavezanca, torej ali ga je dosegel na podlagi svojega dela ali pa iz svojega premoženja (in le od tega je odvisno, s katerim davkom bo prejemek obdavčen), nebistveno pa, iz katerega vira izplačevalec prejemke izplačuje.
Delovno razmerje oziroma opravljeno delo je v obravnavanem primeru tisto, ki je identificiralo osebe, ki so prejele prejemke iz dobička, fizične osebe - prejemniki prejemkov iz delovnega razmerja oziroma na podlagi opravljenega dela pa po 15. členu ZDoh štejejo kot zavezanci za davek od osebnih prejemkov. Teh prejemkov, ker niso bili izplačani družbenikom kot lastnikom družbe ter ne izhajajo iz premoženjske oziroma kapitalske vezanosti prejemnikov pri tožeči stranki, tako ni mogoče opredeliti kot dohodkov iz premoženja, tudi ne s sklicevanjem na to, da naj bi šlo za odstopljene terjatve (s strani družbenikov na zaposlene delavce in člane uprave).
ZDavP člen 44, 44/3, 45, 45/2. ZUP (1986) člen 208, 208/5, 234, 238.
prisilna izterjava denarne kazni za prekršek - izrek odločbe
Določba 2. odstavka 45. člena ZDavP je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu določa, da pritožba (zoper sklep o prisilni izterjavi) ne odloži začetega postopka prisilne izterjave. Posledica te določbe za stranke je torej, da bo kljub pritožbi izterjava izvršena, zato je treba v skladu s 5. odstavkom 208. člena ZUP/86 stranko s tem seznaniti v izreku upravnega akta. Drugi del določbe 2. odstavka 45. člena ZDavP, ki določa, da lahko davčni organ do odločitve o pritožbi odloži začeti postopek prisilne izterjave, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi pa zgolj nalaga davčnemu organu preizkus prvostopnega sklepa tudi z navedenega vidika, zato ta del določbe ne spada v izrek upravnega akta. V izreku upravnega akta mora biti torej naveden le pravni učinek, ki ga za pritožnika povzroči vložena pritožba.