CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018491
ZPP člen 140, 141, 142, 277, 318. SZ-1 člen 111. SPZ člen 92.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - fikcija vročitve - pravilna vročitev tožbe - afirmativna litiskontestacija - izpraznitev in izročitev stanovanja
Toženec dokazov, ki bi s stopnjo verjetnosti lahko potrdili njegovo tezo o odtujitvi obvestila in tožbe iz njegovega zaklenjenega in nepoškodovanega poštnega predalčnika, ni predlagal, zato pri pritožbenemu sodišču ni vzbudil dvoma v pravilnost zaključka izpodbijane sodbe, da mu je bila tožba pravilno vročena. Glede na zatrjevanje toženca, da pošto redno dviguje, je tudi izkustveno malo verjetno, da bi tretja oseba po vložitvi tožbe tožnika na sodišče pred toženčevim predalčnikom vsak dan čakala, da poštar v toženčev hišni predalčnik vrže obvestilo o sodnem pisanju in kasneje še tožbo.
sklenitev gradbene pogodbe - izjava o sprejemu ponudbe - vabilo k sklenitvi pogodbe
Dopis tožene stranke z dne 3. 9. 2008 ne predstavlja sklenitve gradbene pogodbe. Da sama izbira tožnika še ne predstavlja sklenitve pogodbe, izhaja že iz same vsebine dopisa, iz katere jasno izhaja, da bodo za podpis pogodbe potrebne dodatne aktivnosti, te pa do podpisa pogodbe niso pripeljale, kar je za odločitev v tej zadevi bistvenega pomena. Stališče sodišča prve stopnje, ki temelji na navedeni sodni praksi, da odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ne predstavlja sprejema ponudbe in posledično sklenitve pogodbe, ampak zgolj vabilo izdanemu ponudniku k sklenitvi pogodbe, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - višina deležev na skupnem premoženju - deleži zakoncev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - izpodbojna zakonska domneva - prispevek zakonca - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - višji dohodki enega od zakoncev - skupno gospodinjstvo - skrb za dom in družino - vzgoja in varstvo otrok - pomoč sorodnikov - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Tožencu je uspelo izpodbiti domnevo o enakem deležu na skupnem premoženju že s tem, ko je dokazal ne le bistveno višje dohodke od tožnice, pač pa tudi svoj prispevek k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za otroka, ki sicer ni bil tolikšen kot tožničin, pa vendarle precejšen.
Bistveno višji dohodki enega od zakoncev se morajo ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino odraziti v večjem solastniškem deležu.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja se pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. Vendar pa gredo okoliščine obravnavane zadeve v prid trditvam toženca, da je bila pomoč sorodnikov in prijateljev namenjena njemu (izdatna in vsakodnevna pomoč očeta in strica pri gradnji ter občasna pomoč ostalih sorodnikov in prijateljev je bila brezplačna, medtem ko so tožničini bratje v glavnem dobili delo plačano).
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - lastništvo nepremičnin - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - ni predhodno vprašanje
Odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o negatorni tožbi, ki se obravnava v tej zadevi. Tožnica je zemljiškoknjižna solastnica zemljišča, na katerem je toženka poleg stanovanjske hiše postavila še druge, za tožnico sporne objekte. O izključni lastninski pravici pravdnih strank na obeh parcelah, ki sta predmet delitve v nepravdnem postopku, bo šele odločeno v tem postopku.
Zakon o dedovanju člen 128, 128/1, 142a, 142b, 219. ZFPPIPP člen 415, 417, 417b, 417b/1, 417b/1-1, 418, 418/3, 418/3-1.
stečaj zapuščine brez dedičev - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - premoženje zapustnika ob smrti - stečajna masa
Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride.
V primeru postopka stečaja zapuščine brez dedičev se vse zapustnikovo premoženje prenese v stečajno maso in se tudi o poplačilu zahtevka na podlagi 128. člena ZD odloči v postopku stečaja zapuščine.
odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - odločitev o stroških postopka v sodbi - novela ZPP-E - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kriterij uspeha v postopku - motenjski spor - nedenarni tožbeni zahtevki
V skladu z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP odloči sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Vendar pa novela ZPP-E omogoča izdajo sklepa o višini stroškov tudi po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
Prvo sodišče bi sicer moralo v odločbi, s katero je odločilo o glavni stvari, odločiti tudi o tem, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Četudi je ravnalo v nasprotju z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP, je s tem zagrešilo le relativno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki na zakonitost in pravilnost sodne odločitve ni vplivala. Dejstvo, da je odločalo o stroških v posebnem sklepu, na pravilnost stroškovne odmere, ki ji pritožba določno tudi ne oporeka, ni vplivalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017851
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 268b, 286b/1, 286b/2. OZ člen 131, 131/1.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga - izterjava dolga v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - izvršitev pravnomočne sodbe odločbe - protipravnost ravnanja - prevzem dolga - pristop k dolgu
Dejstvo, da sodnica predsedniku sodišča ni sporočila, da je podana okoliščina iz 6. točke 70. člena ZPP oziroma odklonitveni razlog, da bi odločil o njeni izločitvi, lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki bi jo morala tožeča stranka grajati takoj, ko je bilo to mogoče.
Ker tožeča stranka zoper sklep o izvršbi ni ugovarjala in ni dokazala, da ugovora ni vložila iz razlogov na strani tožene stranke, je sklep o izvršbi postal pravnomočen, zato tožeča stranka ne more biti več uspešna s trditvami o neupravičenosti izterjave zneska 2.753,12 EUR od nje in posledični protipravnosti ravnanja tožene stranke. Dejstvo neupravičenosti izvršbe bi namreč morala in mogla uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.
ZPP člen 254.. ZZVZZ-UPB3 člen 44a, 44b, 44c.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 20.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izvedensko mnenje - napotitev - izčrpane možnosti zdravljenja
Zdravljenje v tujini, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, je urejeno v 44.a členu ZZVZZ. Po tej določbi ima zavarovanec pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Stroški zdravstvenih storitev se povrnejo v višini dejanskih stroškov teh storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene.
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini po 44.a členu ZZVZZ je treba najprej izčrpati vse možnosti zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovanca napoti na zdravljenje v tujino. Pravico do zdravljenja v tujini je mogoče priznati, če so izpolnjeni vsi kumulativno predpisani pogoji iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ. Torej poleg pričakovanih rezultatov zdravljenja tudi izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji. Po sodni praksi gre pri izčrpanih možnostih zdravljenja za dejansko in pravno vprašanje. Gre za pravni standard, torej nedoločen pravni pojem, katerega vsebine ni mogoče določiti na abstraktno regulativni ravni, ampak le v konkretnih življenjskih primerih.
Ker možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, kljub rezultatom zdravljenja, pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ za napotitev na zdravljenje v tujino oziroma povračilo stroškov zdravljenja v tujini na podlagi napotitve na zdravljenje v tujino niso izpolnjeni. Zdravljenje, ki ni v skladu z medicinsko doktrinarnimi smernicami in ni del standardnega zdravljenja, ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in posledično plačilo ni zagotovljeno.
Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, se odrazi v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec, in nenazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri porazdelitvi bremena se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ga nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00018923
ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125. ZPP člen 7.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - višina nadomestila - neprofitna najemnina - trditveno in dokazno breme
Pritožnica nima prav, ko meni, da za prisojo nadomestila za izgubljeno korist, višjega od neprofitne najemnine, „zadošča že sama hipotetična možnost drugačne ureditve razmerij za stanovanjske enote na strani pritožnice“, ki da „ne bi bila primorana postopati enako kot tožena stranka“. Upravičenec, ki zahteva nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin, mora namreč zatrditi in dokazati, kako (konkretno) bi nepremičnine, če bi jih dobil v upravljanje prej, dejansko ekonomsko izkoriščal.
Ne gre za zdravniško napako. Oba izvedenca sta tožnico osebno pregledala in preučila vso relevantno zdravstveno dokumentacijo. Na tej podlagi sta podala jasno strokovno oceno, da je bil sporni poseg opravljen v skladu s pravili zdravniške stroke in veljavne medicinske doktrine, tožničine bolečine in nelagodnosti pa niso posledica sporne operacije. Tožničine urološko-ginekološke težave so posledica tenzije trakov prolenske mrežice, do česar je prišlo v pooperativnem obdobju zaradi neugodnega procesa celjenja in brazgotinjenja. Slednje pa je odvisno od splošnih genetskih značilnosti vsakega posameznika, lokalnih značilnosti tkiva in pridruženih zapletov.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 112.. KZ-1 člen 251, 257.. ZOFVI člen 49.. ZJU člen 4, 4/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - sindikalni zaupnik - sodna razveza - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Glede na to, da tožnik ni huje kršil pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, da je torej v smislu določbe 112. člena ZDR-1 ravnal v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, sindikalna organizacija pa pred podajo izredne odpovedi ni podala soglasja, da se tožniku pogodba o zaposlitvi odpove, so podani pogoji za reintegracijo tožnika k toženi stranki. Le če bi bilo ugotovljeno, da je tožnik ravnal nezakonito, odpoved pa bi bila nezakonita zaradi t.i. "postopkovnih napak", ko bi sicer bil podan odpovedni razlog razlog iz 1. ali 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar pa bi bila odpoved nezakonita zaradi tega, ker bi bila npr. izdana prepozno, po poteku objektivnega oziroma subjektivnega roka iz 109. člena ZDR-1, brez zagovora oziroma iz drugih "postopkovnih napak", bi bilo v takem primeru utemeljeno stališče, da je treba tehtati interese obeh pogodbenih strank ter presoditi, ali je nadaljevanje delovnega razmerja v smislu določbe 118. člena ZDR-1 (še) mogoče. V nasprotnem primeru, ko pa sindikalni zaupnik ni kršil pogodbenih obveznosti, bi sodna razveza pogodbe o zaposlitvi pomenila obid zakona.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča - odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - nacionalizacija
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje o vprašanju, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe. Naloga sodišča pri tem je, da ugotovi, katero zemljišče je bilo neposredno namenjeno redni rabi stavbe (dejansko vprašanje) in ali je lastnik stavbe na njem pridobil lastninsko pravico (pravno vprašanje).
pogodba o štipendiranju - pogodbena kazen - gospodarska pogodba - terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaranje terjatve
Kljub sklenitvi ene tripartitne pogodbe, je le-ta glede presoje medsebojnih pravic in obveznosti v razmerju med pravdnima strankama gospodarska pogodba. Med pravdnima strankama, ki sta obe gospodarski družbi (d.o.o.), gre za gospodarsko pogodbo. OZ v zvezi s koncepcijo opredelitve gospodarske pogodbe izhaja izključno iz subjektivnega merila. Skladno s 13. členom OZ so tako med drugimi gospodarske pogodbe vse pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarske družbe.
Zatrjevano tožničino upravno odločanje (izdajanje odločb) ne pomeni, da v gospodarskih pogodbah, ki jih sklepa z drugimi, ne veljajo relevantni civilni predpisi o zastaranju terjatev.
ZŠtip ne vsebuje določb, ki bi določale obveznosti delodajalca v zvezi z vračanjem prejetih sredstev tožnici. Njegov naslednik ZŠtip-1 ima sicer drugačno vsebino, saj določa obveznosti delodajalca zaradi kršitve pogodbe in v zvezi z zastaranjem upošteva tožničino upravno odločanje (glej 84. člen in 85. člen v zvezi z 99. členom ZŠtip-1), a v konkretni zadevi, ko gre za kršitev pogodbe iz leta 2008, ni uporabljiv (glej prehodno določbo iz petega odstavka 118. člena zakona).
Delodajalec v postopku izredne (ali redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dolžan delavca poučiti o pravicah, ki jih ima osumljenec oziroma obdolženec v kazenskem postopku. Te dolžnosti nima tudi v primerih, ko gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki ima lahko znake kaznivega dejanja. Za postopek in sestavo listin v okviru odpovedi pogodb o zaposlitvi veljajo pravila delovnopravne zakonodaje.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018925
ZOdvT člen 12, 14, 14/2, 36. ZOdvT tarifna številka 3102, 6002, 6007. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 299, 313, 378.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - ponovljeni postopek - stroški postopka - odvetniški stroški - plačilo stroškov iz proračuna
V ponovljenem sojenju tožnik za odobritev brezplačne pravne pomoči ni zaprosil. Za ponovljeni postopek tako ni podlage za povračilo odvetniških stroškov odvetnice tožnika iz proračuna in je odločitev prvostopenjskega sodišča, da morajo toženci vse dosojene stroške postopka, ki jih je sodišče prve stopnje odmerilo po 36. členu ZOdvT, materialnopravno zmotna. Toženci, ki so v pravdi propadli, morajo v ponovljenem postopku nastale stroške postopka povrniti tožniku in ti stroški se odmerijo po 12. členu (in ne po 36. členu) ZOdvT.
Tožnik je upravičen do povračila materialnih izdatkov za vsako stopnjo postopka (drugi odstavek 14. člena ZOdvT).
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - varščina - varščina namesto začasne odredbe - višina varščine
ZIZ ne predpisuje ničesar o tem, kako visoka mora biti varščina, mora pa biti takšna, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava zavarovane terjatve.
igralec - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - reintegracija delavca
Tožena stranka je, namesto da bi obdržala tožnika in zanj zagotovila delo, zaposlila nove igralce, ki sedaj pokrivajo tudi tožnikovo delo, in angažirala gostujoče igralce, zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bo morala tožena stranka prilagoditi program njenega dela tako, da bo vanj že v tej ali pa v novi sezoni vključila še tožnika in mu tako zagotovila delo.
Tožnik je imel s sodelavci dobre odnose, prav tako tožena stranka ni zatrjevala, da bi v njegovo delo izgubila zaupanje. Na strani tožnika torej ni okoliščin, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja (pri čemer je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je tožnik sicer poizkušal najti zaposlitev, vendar je bil pri tem neuspešen, ter da si želi vrnitve k toženi stranki), zato je utemeljeno ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020035
URS člen 26. OZ člen 352, 352/1. SPZ člen 154, 154/1. ZZK-1 člen 29.
vmesna sodba - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države - napaka sodišča - vzpostavitev etažne lastnine - prenos hipoteke - nastanek škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - skrbnost zastavnega upnika - prenehanje hipoteke
Vprašanje, kdaj se je oziroma kdaj bi se tožnica lahko seznanila z napačnim sodnim sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, za presojo o začetku teka zastaralnega roka v tej zadevi ni odločilno. V tej zadevi je do nastanka škode prišlo šele, ko dolžnik svoje obveznosti iz kreditne pogodbe ob njeni zapadlosti ni izpolnil. Šele takrat je tožnica prišla v situacijo, da se je njeno premoženje zmanjšalo za vrednost terjatve, ki je, zaradi napake zemljiškoknjižnega sodišča pri vzpostavitvi etažne lastnine, ni dobila poplačane iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Ker se škode ni mogoče zavedati, dokler ta ne nastane, je jasno, da tudi subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ ni mogel začeti teči pred zapadlostjo terjatve.