Določena časovna razlika med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ne pomeni, da tožnik pri stroškovni posledici ni podvržen določbi prvega odstavka 158. člena ZPP. Citirano določbo ZPP je potrebno razumeti tako, da tožniku pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če pa je tožnik po trditvah tožene stranke "zamudil" z umikom tožbe tako, da ta ni neposredno sledil (delni) izpolnitvi tožene stranke, je pri presoji morebitnih stroškov, ki so nastali toženi stranki po delni izpolnitvi, potrebno upoštevati krivdno načelo, določeno v prvem odstavku 156. člena ZPP.
OZ člen 104, 105, 107, 627, 628, 648. ZPP člen 8, 339.
pogodba o naročilu (mandat) - odstop naročnika od pogodbe - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - učinki razveze pogodbe - ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zaradi opustitve svoje temeljne naloge, ki izhaja iz 8.člena ZPP, da mora sodišče ugotavljati dejansko stanje na podlagi dokazne ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, dejansko stanje glede sodelovanja sedaj pravdnih strank do 27. 1. 2014 in glede obsega izvedenih nalog s strani tožene stranke nepopolno ugotovilo.
Izvedenčevo mnenje ne more nadomestiti dogovarjanj strank in izvedenčevi pogledi na vsebino ideje ne morejo prevladati nad idejo, ki jo je izrazila tožeča stranka kot naročnik del.
Pri odstopu od pogodbe po 627. členu OZ in 628. členu OZ ne gre za materialno pravno situacijo razveze po zakonu samem, ampak je nujna še odstopna izjava, da nastopijo učinki razvezane pogodbe, enako je potrebna odstopna izjava po 107.členu OZ, pri razvezi po zakonu samem pa je pogoj določitev dodatnega roka za izpolnitev in če ne pride do izpolnitve v dodatnem roku, nastopijo učinki razveze po zakonu samem (104. člen OZ in 105. člen OZ).
Za nedobrovernega posestnika velja tisti, kdor ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti, jo uporabljati ali uživati, ki torej uporablja določeno stvar brez pravne podlage.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018925
ZOdvT člen 12, 14, 14/2, 36. ZOdvT tarifna številka 3102, 6002, 6007. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 299, 313, 378.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - ponovljeni postopek - stroški postopka - odvetniški stroški - plačilo stroškov iz proračuna
V ponovljenem sojenju tožnik za odobritev brezplačne pravne pomoči ni zaprosil. Za ponovljeni postopek tako ni podlage za povračilo odvetniških stroškov odvetnice tožnika iz proračuna in je odločitev prvostopenjskega sodišča, da morajo toženci vse dosojene stroške postopka, ki jih je sodišče prve stopnje odmerilo po 36. členu ZOdvT, materialnopravno zmotna. Toženci, ki so v pravdi propadli, morajo v ponovljenem postopku nastale stroške postopka povrniti tožniku in ti stroški se odmerijo po 12. členu (in ne po 36. členu) ZOdvT.
Tožnik je upravičen do povračila materialnih izdatkov za vsako stopnjo postopka (drugi odstavek 14. člena ZOdvT).
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - varščina - varščina namesto začasne odredbe - višina varščine
ZIZ ne predpisuje ničesar o tem, kako visoka mora biti varščina, mora pa biti takšna, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava zavarovane terjatve.
igralec - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - reintegracija delavca
Tožena stranka je, namesto da bi obdržala tožnika in zanj zagotovila delo, zaposlila nove igralce, ki sedaj pokrivajo tudi tožnikovo delo, in angažirala gostujoče igralce, zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bo morala tožena stranka prilagoditi program njenega dela tako, da bo vanj že v tej ali pa v novi sezoni vključila še tožnika in mu tako zagotovila delo.
Tožnik je imel s sodelavci dobre odnose, prav tako tožena stranka ni zatrjevala, da bi v njegovo delo izgubila zaupanje. Na strani tožnika torej ni okoliščin, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja (pri čemer je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je tožnik sicer poizkušal najti zaposlitev, vendar je bil pri tem neuspešen, ter da si želi vrnitve k toženi stranki), zato je utemeljeno ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018833
ZVEtL-1 člen 3, 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 13/4, 13/5, 13/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37. ZEN člen 8, 8/2, 26, 26/2, 45, 45/4, 62, 62/3.
vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primernost - pravica do izjave - vročitev elaboratov
Dejstvo, da strokovno podlago (katere primernost sodišče presoja ob izdaji sklepa iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1) predstavlja elaborat, daje udeležencem postopka pravico, da se o izdelanem elaboratu v teku postopka izjavijo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00020039
ZDSS-1 člen 43, 43/1.. ZIZ člen 272, 272/1.. ZDR-1 člen 113.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila redna odpoved nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila npr. podana prepozno ali iz očitno neutemeljenih razlogov. Prav tako v tej fazi postopka še ni mogoče sklepati, da gre res za prikrito diskriminacijo sindikalnega zaupnika in le za navidezno odpoved iz krivdnega razloga (zaradi manjših kršitev) oziroma za zlorabo tega inštituta z namenom, da se delodajalec tožnika - sindikalnega zaupnika čim prej znebi. Zato je zaključek, da terjatev ni verjetno izkazana, pravilen. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker naj bi kršil pogodbo o zaposlitvi s svojim neprimernim obnašanjem oziroma neprimerno komunikacijo do sodelavca, takšno ravnanje pa ni v skladu z zakonom in pogodbo, zato kot sindikalni zaupnik ne uživa imunitete pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR-1.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - obseg škode - poškodbe zobovja - poškodba mišičja vratne hrbtenice - predhodna poškodba oškodovanca - pravična denarna odškodnina - višine denarne odškodnine
Zakon ne pozna začasne skaženosti in duševne bolečine zaradi začasne skaženosti niso priznane kot posebna oblika pravno priznane škode, lahko pa se jih upošteva kot eno od nevšečnosti v okviru škode zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem.
Ker vsaka država samostojno ureja vprašanje invalidskega zavarovanja, v tem primeru za odločitev v sporni zadevi ni odločilno, da je tožnik zaradi zdravstvenih težav že 8 let v BiH razvrščen v I. kategorijo invalidnosti. Pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela so namreč določeni v ZPIZ-2 in tožnik, teh pogojev ne izpolnjuje. Pri njemu namreč zaenkrat še ni podana niti I. oziroma II. kategorija invalidnosti, niti kot invalid III. kategorije invalidnosti še ne izpolnjuje starostnega pogoja 65 let.
dedovanje - dedovanje na podlagi oporoke - pisna oporoka pred pričama - obseg zapuščine - vsebina oporoke - vsebina sklepa o dedovanju
Sodišče v sklep o dedovanju ne more vnesti vsebine, ki ne izhaja iz jasno izražene volje zapustnice v oporoki pred dvema pričama z dne 21. 2. 2014, za kar se smiselno zavzemata pritožnici.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - težko nadomestljiva škoda
Regulacijsko začasno odredbo, ki se v bistvenem pokriva s tožbenim zahtevkom, ni mogoče izdati tudi ob izpolnjevanju predpostavke po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga zakon ne definira, ampak ga v vsakem konkretnem primeru napolnjuje sodišče. Da pa to lahko stori, mora imeti na voljo konkretne trditve o škodi, ki nastaja ali grozi ter dokaze zanjo. Tožnik takih konkretnih trditev ni ponudil. Izostale so tudi navedbe v smeri, zakaj bi bilo škodo težko nadomestiti, saj tega pogoja ne izpolnjuje vsaka škoda, ki lahko nastane upniku, ter navedbe, kako bi izdana začasna odredba tako škodo lahko preprečila, saj v nasprotnem primeru njena izdaja ne pride v poštev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018031
SPZ člen 128. OZ člen 1058. ZFPPIPP člen 114, 114/2.
ničnost sporazuma - izdaja izbrisne pobotnice - ničnost poravnave - zastavna pravica - akcesornost hipoteke - pogodba o poravnavi - obračun višine terjatve - stečajni dolžnik - hipotekarni dolžnik
Sporazum o izdaji izbrisne pobotnice, ki ima naravo poravnave, ni ničen in tudi ni druge podlage za povračilo vtoževanega zneska.
Poravnava je nična, če temelji na zmotnem prepričanju obeh pogodbenikov, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni, in če brez tega zmotnega prepričanja med njima ne bi bilo niti spora niti negotovosti. To velja tudi, če se zmotno prepričanje pogodbenikov nanaša na navadna dejstva.
Tožnik ni dokazal, da je terjatev v času sklenitve sporazuma še vedno obstajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020035
URS člen 26. OZ člen 352, 352/1. SPZ člen 154, 154/1. ZZK-1 člen 29.
vmesna sodba - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države - napaka sodišča - vzpostavitev etažne lastnine - prenos hipoteke - nastanek škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - skrbnost zastavnega upnika - prenehanje hipoteke
Vprašanje, kdaj se je oziroma kdaj bi se tožnica lahko seznanila z napačnim sodnim sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, za presojo o začetku teka zastaralnega roka v tej zadevi ni odločilno. V tej zadevi je do nastanka škode prišlo šele, ko dolžnik svoje obveznosti iz kreditne pogodbe ob njeni zapadlosti ni izpolnil. Šele takrat je tožnica prišla v situacijo, da se je njeno premoženje zmanjšalo za vrednost terjatve, ki je, zaradi napake zemljiškoknjižnega sodišča pri vzpostavitvi etažne lastnine, ni dobila poplačane iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Ker se škode ni mogoče zavedati, dokler ta ne nastane, je jasno, da tudi subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ ni mogel začeti teči pred zapadlostjo terjatve.
Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, ali je tožena stranka, ki je prevozniku oddala blago za prevoz, kot prodajalec tudi pošiljatelj v smislu petega odstavka 110.a člena ZPCP-2 in kot taka solidarno odgovorna za plačilo voznine.
OZ ne razlikuje med osebo, ki je sklenila prevozno pogodbo s prevoznikom, in osebo, ki prevozniku preda blago za prevoz, temveč šteje, da gre za isto osebo.
Ne glede na to, ali kupec prevozno pogodbo sklene sam ali preko posrednika, je ključno, da v nobenem od navedenih primerov prodajalec, ki blago preda prevozniku, ni v nobeni obligacijsko pravni zvezi z razmerjem iz prevozne pogodbe in po vsej verjetnosti tudi ni seznanjen z notranjim razmerjem med kupcem in prevoznikom.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - oprostitev obtožbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - goljufiv namen ob sklenitvi posla
Ni mogoče odreči tehtnosti zaključkom sodišča prve stopnje, da obdolženčev goljufiv namen ob sklepanju posla z oškodovano družbo ni z ničemer dokazan, okoliščina, da ni plačal drugega računa, ki ga je izdala oškodovanka, čeprav je njegova družba na poslovnem računu takrat razpolagala z zadostnimi sredstvi za plačilo tega računa, pa po pravilnem sklepanju prvostopnega sodišča lahko dokazujejo le obstoj naknadnega goljufivega namena pri obdolžencu, torej ne že ob sklenitvi posla, kot mu to očita obtožba, temveč pri njegovem izvajanju. Tak očitek pa v obtožbi ni naveden.
SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5. ZFPPIPP člen 408, 408/1. OZ člen 1022, 1022/2, 1024, 1024/1, 1028, 1031.
osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti - učinkovanje odpusta obveznosti - stečaj glavnega dolžnika - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - stroški komunalnih storitev - poroštvo - subsidiarno poroštvo - lastnik stanovanja - razmerje med porokom in upnikom - porokovi ugovori - zakonita subrogacija - izguba pravice do povračila
OZ v 1018. členu, uvrščenem med splošne določbe o poroštvu, določa, da na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. S subrogacijo porok vstopi v upnikov položaj. Določbo, po kateri ima porok od dolžnika pravico zahtevati "vse, kar je plačal zanj", je zato treba razumeti tako, da ima pravico od njega zahtevati, kar bi lahko zahteval upnik. Ker upnik od toženca zaradi odpusta dolga v stečaju ne bi mogel zahtevati izpolnitve, niti tožnik kot porok nima regresne pravice do njega. Za odločitev zato ni pomembno, kdaj je tožnik pridobil pravico terjati od toženca to, kar je plačal zanj njegovemu upniku.
ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/1, 19/2.
odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Uvodoma sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da je prvo sodišče napačno uporabilo materialno pravo, in sicer določbe 19. člena OT, za sprejem katerih ima Odvetniška zbornica podlago v 19. členu ZOdv. Določba prvega odstavka 19. člena OT namreč določa, da daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije. Pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor Odvetniške zbornice v smislu prvega odstavka 19. člena OT, so v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških (drugi odstavek 19. člena OT). Za razliko od prejšnje ureditve, ko sodišča niso bila dolžna upoštevati pojasnil in obveznih razlag Upravnega odbora Odvetniške zbornice, so slednja torej postala z uveljavitvijo OT zavezujoča tudi za sodišča in so jih dolžna upoštevati pri odmeri stroškov odvetniških storitev.