sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo - čas nastanka taksne obveznosti - nastanek taksne obveznosti - datum vložitve vloge - pritožba - vložitev pritožbe - vložitev pravnega sredstva - tarifa, ki velja v času nastanka taksne obveznosti - veljavnost novele zst-1b - plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Po določilu 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. V obravnavanem primeru je tožeča stranka vložila pritožbo 4. 6. 2018, takrat je nastala njena taksna obveznost za plačilo takse za pritožbo.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - izredno pravno sredstvo - nova dejstva ali novi dokazi - pritožba, vložena po izteku roka - neveljavnost oporoke - pristnost oporoke - podpis oporočitelja - pristnost podpisa oporočitelja - ponarejen podpis - izvedenec - izvedensko mnenje
Toženec je za obstoj priče in njeno vlogo pri sestavi sporne oporoke vedel že v času rednega postopka ter je predlagal njeno zaslišanje glede istih dejstev, kot jih želi dokazati v obnovljenem postopku. Če se ni strinjal z zavrnitvijo dokaza ali razlogi za njegovo zavrnitev, bi moral nasprotovanje izraziti z vložitvijo pravočasne pritožbe, v kateri bi sodišču prve stopnje očital bodisi kršitev določb postopka bodisi nepopolno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Tega ni storil, svoje opustitve pa ne more sanirati s predlogom za obnovo postopka. Gre namreč za izredno pravno sredstvo, ki ne odpira vrat ponovnemu preizkusu dejanske, materialnopravne in procesne pravilnosti sodne odločbe, temveč omogoča razveljavitev in nadomestitev pravnomočne sodne odločbe v taksativno določenih primerih, ki so navedeni v 394. členu ZPP.
ZZZDR člen 129. ZŠtip-1 člen 15, 16. ZUPJS člen 12, 12-4.
določitev višine preživnine za otroka - mobilni telefoni - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitna sposobnost - državna štipendija - otroški dodatek
Sredstev socialne pomoči, ki jih rezidenčni starš in otrok prejmeta iz javnih sredstev, ni mogoče obravnavati kot del preživninskih zmožnosti starša ali otrokovih lastnih dohodkov. Pravica do socialnih prejemkov je namreč odvisna od ugotovljenega materialnega položaja upravičencev. Pri ugotavljanju tega pa se, kot sestavni del dohodka z zakonom določenih oseb upošteva tudi preživnina. Otroškega dodatka tako ni mogoče upoštevati pri odmeri preživnine, saj bo slednja upoštevana pri kasnejšem izračunu višine otroškega dodatka. Enako velja za državno štipendijo.
poziv na dopolnitev tožbe - materialno procesno vodstvo
Poziv na dopolnitev tožbe temelji 108. členu ZPP in je namenjen dopolnitvi predloga za izvršbo s sestavinami, ki jih mora vsebovati vsaka tožba, da bi jo bilo sploh mogoče obravnavati. Namen materialnega procesnega vodstva pa je, da se zagotovi, da se v zadevi navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopoln navedbe strank o pomembnih dejstvih ter da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, s katerimi stranke ta dejstva dokazujejo, da torej popolna tožba postane sklepčna. Podatki spisa kažejo, da sodišče prve stopnje tožeče stranke nikoli ni pozvalo v skladu z 286.a členom ZPP, zato so bile navedbe, podane na prvem naroku za glavno obravnavo pravočasne
razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - stiki - način izvrševanja stikov - sprememba stikov - začasna ureditev stikov - začasna odredba - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - ugovor zoper začasno odredbo - največja otrokova korist - želje otroka - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - stiki med počitnicami
Sodišče mora določiti režim stikov tako, da upošteva tudi ustroj življenja udeležencev postopka. Če so stiki določeni tako, da jih udeleženci ne morejo izvrševati, potem tako določeni stiki niso v korist otrok. Taki stiki se ne bodo izvrševali, saj se ne morejo, kar pa ni v korist otrok.
Iz izvedenskega mnenja sodno postavljene izvedenke izhaja, naj se stiki izvajajo za vse otroke enako, kljub temu, da so različne starosti in polno zasedeni z interesnimi dejavnostmi. Pritožbeno sodišče v podatkih spisa ni našlo nobene podlage za to, da bi bilo treba otroke na stikih z očetom ločiti. Temu nasprotujeta tudi oba pritožnika. Oba zatrjujeta, da je tak režim stikov, ko so otroci na stikih ločeni, zanje škodljiv. Za nasprotnega udeleženca, ki stike izvršuje tako, da hodi po otroke na njihov dom in jih tja tudi vrne, je izvrševanje stikov dvakrat med tednom popoldne zaradi službenih obveznosti tudi neizvršljivo.
Odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, saj so morebitne koristi, ki jih ima s stiki otrok, velike in daljnosežne. Seveda imajo otroci pravico, da se stikom tudi uprejo. Vendar se je treba zavedati, da koristi otroka in njegove želje nista sopomenki. Korist otroka ne zajema le koristi do dopolnjenega 18. leta starosti, ampak tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi (dolgoročne koristi). Stiki preko vikenda so se izvrševali tudi do sedaj in ni izkazano, da taki stiki ne bi bili otrokom v korist. Stiki med tednom so kratkotrajni, nasprotnemu udeležencu pa je treba omogočiti vzpostavitev pristnih stikov, kar bi lahko uspelo med daljšimi stiki (vikend stik). Nasprotni udeleženec pa bo moral poskrbeti za kvalitetno izvrševanje stikov med vikendi, da se bodo otroci počutili sprejete in tako določenih stikov ne bodo dojemali kot obveznost.
V obravnavanem primeru ni izkazano, da bi bilo treba zaradi koristi otrok nujno (že) z začasno odredbo odločiti o stikih med počitnicami, saj je do nastopa počitnic dovolj časa, da sodišče o stikih med počitnicami odloči z meritorno odločbo, ko bo lahko sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo kakšen način preživljanja počitnic je v največjo korist otrok.
Obdolženec je svojo grožnjo s terorističnim napadom podkrepil z dokazanim dejstvom, da je neupravičeno vstopil na zaščiteno območje vodohrana N. ter, da ve, kako oziroma na kakšen način bi lahko zastrupil vodo. Čeprav drži, kot navaja pritožba, da je po mnenju izvedenca psihiatrične stroke podana manjša verjetnost, da bi obdolženec uresničil grožnje, pa je vendar pri obdolžencu dopustil verjetnost ponovitve kaznivega dejanja, če bi se mu psihoza poglobila, do česar bi lahko prišlo v primeru opustitve psihofarmakoterapije z antipsihotikom. Pritožbena navedba, da je ugotovitev izvedenca pogojena le v primeru opustitve zdravljenja, pa ni bistvena ob obrazložitvi sodišča, da je obdolženec v preteklosti že prekinil zdravljenje. Nenazadnje pa izvedenec opozarja tudi, da naj bi obdolženec storil obravnavano kaznivo dejanje kljub temu, da naj bi redno prejemal ustrezno terapijo zaradi česar so tudi po oceni sodišča druge stopnje podane tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljujejo realno bojazen, da bi na prostosti storil kaznivo dejanje.
ZPP-UPB3 člen 153, 153/1, 243, 245, 245/2, 247, 249.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - predlog za izločitev izvedenca - višina nagrade izvedenca
T.R. res ni na seznamu sodnih izvedencev, kot izhaja iz pritožbe, je pa sodni cenilec, zato mu je sodišče prve stopnje pravilno priznalo stroške po Pravilniku o sodnih izvedencih in cenilcih, ki določa enak način in višino nagrade tako za sodne izvedence, kot tudi za sodne cenilce.
domneva umika tožbe - paricijski rok - stroški odvetniških storitev
Sodišče prve stopnje je paricijski rok določilo skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006. Ne glede na možnost pritožbe, ta na določitev paricijskega roka ne vpliva, vpliva le na izvršljivost obveznosti.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 21, 22, 22/2, 84. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju točka 23, 24. ZMZPP člen 79, 79/1.
pristojnost tujega sodišča - običajno prebivališče zapustnika - nepremično premoženje - lega nepremičnine - nepristojnost sodišča
Sodna praksa je zavzela stališče, da je treba skladno z Uredbo odločati o dedovanju nepremičnega premoženja po običajnem prebivališču zapustnika v tujini, tudi če se to premoženje nahaja v Sloveniji.
pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
To, da "dokazi ne dokazujejo utemeljenosti očitka iz izreka sodbe", namreč ne pomeni, da izrek nasprotuje razlogom sodbe, kot to zmotno tolmači pritožnica in tudi z navedbami, da "sodišče spet zaključuje, da sta se oba žalila, nato pa končno zaključi, da bi se naj obtoženi odločil nesoglasja reševati z nasiljem, za kar pa, kot že poudarjeno, ni nobenih dokazov, ..." pritožnica ne uveljavlja zatrjevane absolutne bistvene kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Tudi vse navedeno namreč predstavlja grajo na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00017532
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3. OZ člen 120.
uporaba materialnega prava - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovanih pravic - pogodbena domneva - zapustitev kraja nesreče - medsebojne pravice in obveznosti - obvestilo policiji o prometni nezgodi
Toženec je izgubil zavarovalne pravice, ker je po nastanku škodnega primera zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.
Ker pogodbeno pravo med strankama ne ureja vprašanja obvestitve policije o škodnem dogodku, so v tem delu relevantna določila zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00018768
ZIZ-UPB4 člen 15, 20.a. ZPP-UPB3 člen 189, 189/3, 339, 339/2, 339/2-14. OZ-UPB1 člen 347, 347/2, 356, 356/2, 375, 1034.
litispendenca v izvršilnem postopku - dokaz zapadlosti terjatve - zastaranje judikatne terjatve - zastaranje terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom - prepoved obrestovanja obresti - smiselna uporaba določb ZPP - dokazna pravila
Po določbi 15. člena ZIZ se določbe ZPP v izvršilnem postopku uporabljajo smiselno, zato za presojo, ali že poteka postopek (ali je podana litispendenca), ni pomemben le "zahtevek", temveč tudi izvršilni naslov (v zvezi s tem pravni posel, iz katerega izvira obveznost), izvršilno sredstvo in predmet izvršbe.
Namen določbe 38. a člena ZGD-1 ni preprečevati imenovanja določenih oseb za člane organov upravljanja, temveč postaviti pravila za njihovo ravnanje, ko in če se v konkretni situaciji pojavi nasprotje interesov. Razlaga, za katero se zavzema tožeča stranka, da naj bi šlo za nekakšen metodološki napotek, katerih oseb ni mogoče imenovati za člana nadzornega sveta, pri čemer naj bi ta napotek celo uporabljali zelo široko, zato ni v skladu z namenom zakona.
pogoji za znižanje preživnine - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - ugotavljanje dejstev v družinskem postopku
Ugotavljanje dejstev in zbiranje dokazov na pobudo sodišča je v sporih iz razmerij med starši in otroki dopustno le, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja pravic in interesov otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese.
ZPP člen 18, 18/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7-1(a), 17, 17/1.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - potrošniška pogodba - dobava vode - kraj izpolnitve obveznosti
V obravnavani zadevi gre za spor o tem, ali je bila pogodba za dobavo vode med pravdnima sklenjena ali ne. Sodišče prve stopnje je pristojnost pravilno določilo na podlagi 1.a točke 7. člena Uredbe, ki določa, da je oseba s stalnim prebivališčem v državi članici lahko tožena v drugi državi članici v zadevah v zvezi s pogodbenim razmerjem pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti.
ZZZDR člen 81, 81a, 81a/3, 82a, 82c. URS člen 33. ZSVarPre člen 4, 4/1, 6, 6/2.
razveza zakonske zveze - nepreskrbljeni zakonec - preživninski zahtevek - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - okoliščine nezaposljivosti - socialno varstveni prejemki - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija
Že je bilo navedeno, da zakonska dolžnost preživljanja bivšega zakonca posega v ustavno pravico do zasebne lastnine. Njeno jedro je v jamstvu svobode ravnanja na premoženjskem področju kot predpostavke in bistvene sestavine svobodnega in odgovornega oblikovanja posameznikovega življenja. Zgoraj opisani razlog, zaradi katerega zakon določa obveznost preživljanja nepreskrbljenega zakonca po prenehanju zakonske zveze, je šibek, kadar je zakonska zveza kratkotrajna in se premoženjski položaj zakonca, ki ne zmore sam poskrbeti za lastno preživljanje, z njeno sklenitvijo in prenehanjem ni bistveno spremenil. Obstoj preživninske obveznosti drugega zakonca je v takem primeru odvisen od presoje, ali bi bilo tako breme glede na njegov premoženjski položaj zanj znosno in s plačevanjem preživnine ne bi bil pomembno prikrajšan v svobodi odločanja o svojih dohodkih in o razpolaganju s svojim premoženjem.
Med pravdnima strankama je sporno, ali pretrganje zastaranja zoper glavnega dolžnika učinkuje tudi zoper toženca kot poroka (tretji odstavek 1034. člen OZ). Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je odgovor na to vprašanje pritrdilen. Za pretrganje zastaranja namreč ni pomembno, ali je tožeča stranka izvršilni predlog zoper glavnega dolžnika oprla na pogodbo o medsebojnem sodelovanju ali pa na neposredno izvršljiv notarski zapis pogodbe o pristopu k dolgu, temveč je ključno, ali je v izvršilnem postopku izterjevala iste terjatve kot jih vtožuje v tem postopku. Ta pogoj je izpolnjen, saj so bili predmet dogovora v pogodbi o pristopu k dolgu in s tem predmet izterjave v izvršilnih postopkih zoper glavnega dolžnika prav računi, ki so razvidni iz seznama računov na dan 18. 2. 2016, na podlagi katerega je tožeča stranka vložila obravnavano tožbo zoper toženca.
ZPIZ-2 člen 111, 111/1, 116, 116/1, 194.. OZ člen 190, 190/3.
preplačilo pokojnine - neupravičena obogatitev
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v primeru, da so nove dejanske okoliščine nastale po izdaji odločbe o priznani pravici in so ta nova dejstva z vidika uporabe relevantnega prava taka, da zakon uživanja pravice na podlagi teh novih dejstev ne dopušča več, zavarovanec ne sme več uživati teh pravic. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju toženec odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila s skladno s 194. členom ZPIZ-2. Nastop novih dejanskih in pravnih okoliščin po izdaji prvotne odločbe o priznanju pravice, ki utemeljujejo pravni zaključek o neobstoju pravice do izplačevanja, ki je bila že uresničena z izplačili prejemkov, mora biti ugotovljen v odločbi o ugotovitvi preplačila.