CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VDS00020511
ZFPPIPP člen 301, 301/2.. ZPP člen 288.
stečajni postopek - prekinitev postopka - poziv stečajnemu upravitelju
Izdaja sklepa o preizkusu terjatev je glede na določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP najzgodnejši možen trenutek, ko se prekinjeni pravdni postopek lahko nadaljuje. Zato se pred objavo sklepa o preizkusu terjatev postopek, prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, ne more nadaljevati niti na predlog strank niti na pobudo sodišča, niti ga stečajni upravitelj ne more prevzeti. Pri tem ni odločilnega pomena dejstvo, da je pravdni postopek v zaključni fazi.
ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 37, 37/1, 75, 99. OZ člen 133.
začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - emisije - hrup in smrad - sosedsko pravo - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti
Verjetnost terjatve tožeče stranke ni izkazana, ker ni uspela s stopnjo verjetnosti prepričati sodišča, da emisije v obliki hrupa, prahu in izpušnih plinov presegajo krajevno običajen način, in ker ni navedla, zakaj ni postavila zahtevka za izvedbo ukrepov, ki bi emisije zmanjšali na krajevno dopusten način (prvi odstavek 272. člena ZIZ).
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3. ZIZ člen 225, 225/3, 225/4.
združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - sklep procesnega vodstva - izvršba zaradi dosege dejanj - dosega nadomestnega dejanja - predujem za stroške za opravo izvršbe
Sklep o zavrnitvi predloga za združitev zadev je sklep procesnega vodstva, zoper tak sklep pa ni pritožbe.
Plačilo predujma ne predstavlja fakultativne izpolnitve, z izpolnitvijo katere bi bila izpolnjena tudi v tej zadevi uveljavljana nedenarna obveznost. Predujem, ki se izterjuje v drugi zadevi, bo potreben za dosego izpolnitve nedenarne terjatve v tej zadevi, ki pa bo izpolnjena šele tedaj, ko bodo opravljena dejanja iz izvršilnega naslova, namesto dolžnika pa jih bo izpolnil nekdo drug. Dolžnik je samo višino določenega predujma, kot je navedlo tudi sodišče prve stopnje, imel možnost izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Ker nedenarna obveznost in plačilo predujma tudi nista alternativni obveznosti, z delno izpolnitvijo nedenarne obveznosti dolžnik ni postal prost plačila obveznosti predujma v znesku, kot je bil predviden za sanacijo ventilacije. Določeni predujem je le ocena vrednosti zneska, ki bo potreben za opravo dejanj iz izvršilnega naslova. Znižanja predujma ni mogoče uveljavljati z ugovorom po izteku roka, saj v tej zadevi ne gre za izterjavo denarne terjatve. S tem, ko je sodišče prve stopnje za znesek 250,00 EUR, kolikor je znašal dejanski strošek sanacije ventilacije, znižalo predujem, je delno že ugotovilo obseg dejanskih stroškov sanacije, kar bo potrebno za sprejem dokončnega sklepa o višini stroškov, pri čemer tega konkretnega zneska (250,00 EUR) dolžnik ne bo dolžan kriti. V primeru, ko se naknadno pokaže, da je bilo na podlagi odločitve o položitvi predujma od dolžnika pridobljeno več sredstev, kot je bilo potrebno za pokritje stroškov oprave dejanj iz izvršilnega naslova, sodišče razliko vrne dolžniku. Dokončen sklep o višini stroškov po opravljenih dejanjih sodišče praviloma sprejme na podlagi računov za opravljena dejanja, po potrebi pa tudi na podlagi ocene sodnega izvedenca.
ZPP člen 105, 105/2, 105/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 515, 515/1.
formalna popolnost vloge - podpis pravne osebe - žig pravne osebe - nečitljiv podpis
Ugovor dolžnika je vseboval le žig dolžnika in lastnoročen, nečitljiv podpis. Tak podpis ni popoln, saj ne omogoča presoje, ali je vlogo vložila oz. podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00018016
KZ-1 člen 86, 86/9.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - priznanje krivde - predlog državnega tožilca
Pritožbeno sklicevanje na okoliščino, da je v primeru priznanja krivde državni tožilec predlagal nadomestitev zaporne kazni (predlagal je izrek kazni 6 mesecev zapora) z delom v splošno korist, nima prav nobene teže glede na to, da obsojenec krivde ni priznal, v mnenju, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje, pa je državno tožilstvo navedlo, da se s predlogom obsojenca ne strinja.
Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da je storilec I.K. opravil rehabilitacijski program, kakor je to razvidno iz potrdila Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa z dne 5. 12. 2017, ki so ga pritožniki priložili svoji pritožbi, vendar je mogoče izbris štirih kazenskih točk le na podlagi zakonsko predpisanih izpolnjenih pogojev, le-ti pa v obravnavani zadevi niso podani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018205
ZPP člen 181, 181/1, 319, 319/1, 328, 328/1, 339, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1. ZIZ člen 192, 192/1. URS člen 22.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi - sprememba sklepa - določen predmet prodaje - zemljiškoknjižni vložek - nove parcele - faza izvršilnega postopka - pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - učinek pravnomočnosti - res iudicata - predlog za izdajo popravnega sklepa - popravni sklep - napaka, ki je ni mogoče odpraviti - pravno sredstvo - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - vročitev vloge
Sklep o izročitvi, četudi je nezakonit oziroma pomanjkljiv, ker ne določa, katere nepremičnine se izročajo kupovalki, je pravnomočen. Ta sklep bi bilo mogoče popraviti le s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom, ga dopolniti ali (tudi po njegovi pravnomočnosti) popraviti očitne pisne napake, kar pa v tem primeru ni mogoče, ker ne gre za tovrstno napako.
Med kupovalko in dolžnikoma je v teku spor, v katerem se razrešuje vprašanje, ali je kupovalka postala lastnica nepremičnin, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. V primeru, ko je sklep o izročitvi neprimeren za vknjižbo lastninske pravice oziroma obremenjen z napako, da ne določa natančno predmeta izročitve, pa je hkrati tudi že pravnomočen, je to edina pravilna in dopustna pot. Gre za smiselno enako situacijo, kot je situacija v primeru dopolnitve izvršilnega naslova, ko predmet izpolnitve ni zadosti določen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo - uporaba zakona - sprememba zakona
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da se, čeprav je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v času veljavnosti ZDR, za presojo višine denarnega povračila uporablja določba drugega odstavka 118. člena ZDR-1, ki je že veljala v času odločanja o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča in po kateri se višina denarnega povračila določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.
Datum odločanja o sodni razvezi in datum sodne razveze lahko sovpadata, vendar že po dikciji 118. člena ZDR-1 (ugotovitev delovnega razmerja najkasneje do odločitve sodišča prve stopnje) to ni nujno.
Ugotovitev, ali se je tožnik prijavil na Zavod RS za zaposlovanje, ni bistvena za presojo višine denarnega povračila.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019703
ZDR člen 184.. OZ člen 150, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pravična denarna odškodnina - nevarna dejavnost - vojak
Zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožnik poškodoval zaradi opravljanja nevarne dejavnosti, temelji na ugotovitvah, da je bila pot po stopnicah pravzaprav edina pot na stražarsko mesto, saj prevoza vojaki za stražo niso imeli, pot po cesti ponoči pa je bila zanje nevarna. Tako so vojaki v teren naredili improvizirane strme stopnice iz blata in desk. Tožnik je kritičnega dne po teh stopnicah v temi zapuščal stražarsko mesto, z vso opremo težko najmanj 20 kg, verjetno pa med 25 in 30 kg, v eni roki je imel svetilko v drugi pa neprebojni jopič, na eni rami puško in na hrbtu nahrbtnik. Tako tožnik ni imel proste nobene roke, da bi se, v kolikor bi zaščitna vrv ob stopnicah dejansko obstajala, zanjo lahko prijel. Tožnik je bil tudi utrujen. Spuščanje po improviziranih stopnicah v opisanih razmerah pomeni nevarno dejavnost ne glede na usposobljenost vojakov.
Tožena stranka je krivdno odgovorna za poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja, saj tožniku ni zagotovila ustrezne oskrbe oziroma ni spoštovala priporočila zdravnikov, da se tožnik vrne v Slovenijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00018427
ZIL-1 člen 3, 3/2, 47, 47/1, 47/1-a, 47/1-b, 47/2, 47/2-a, 47/2-b, 121. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 9, 9/2, 9/3, 212, 212/2. ZPP člen 155, 155/1, 161, 161/1, 199, 199/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-1, 39-2.
kršitev blagovne znamke - tožba zaradi kršitve pravic - carinski zaseg blaga - znamka - mednarodna znamka - znamka evropske skupnosti - pravice iz znamke - kršitev pravic iz znamke - podobnost znaka - podobnost znakov in blaga - podobnost znaka in proizvoda - vizualna in fonetična podobnost znakov - pomenska primerjava - verjetnost zmede v javnosti - povprečni potrošnik - prodajalec - stranska intervencija - intervencijski interes - odločitev o stroških pravdnega postopka - potrebni stroški - posvet s stranko - nagrada za zbiranje in študij dodatne dokumentacije - študij spisa - samostojna storitev odvetnika - stroški intervenienta - blagovna znamka EU
Kršitev pravic iz znamke je podana le v primeru, če je sporni znak enak ali podoben znamki. Predmet varstva znamke je znak ali kombinacija znakov, ki ga je mogoče grafično prikazati. Obseg znamke je enopomensko določen z registracijo. Drugače je z znakom, ki je predmet primerjave z znamko. Obseg znaka ni jasno določen, temveč je treba v konkretnih primerih ugotavljati, kaj obsega. S pojmom znak se opredeljuje znak ali kombinacija znakov, s katerim domnevni kršitelj v gospodarskem prometu označuje svoje blago ali storitve. A contrario to pomeni, da kot znaka ni mogoče šteti le posamičnega elementa, iztrganega iz grafične celote, saj zgolj ta izsek ni tisto, s čimer se domnevni kršitelj predstavlja v gospodarskem prometu.
Besedna zveza "povprečni potrošnik" označuje relevantno javnost, to je ciljno skupino oseb, glede katere se sklepa o verjetnosti zmede o izvoru blaga. Pri terminu povprečni potrošnik gre za pravni koncept (nadpomenko), ki loči nadaljnji dve skupini oseb, in sicer širšo javnost, s katero so mišljeni potrošniki, ki kupujejo blago in storitve za zadovoljevanje lastnih potreb, in strokovno ali specializirano javnostjo. Umestitev v eno ali drugo skupino je odvisna od tega, kateri skupini so namenjeni proizvodi, ki so označeni z znamko in znakom. Definiranje relevantne javnosti je objektivizirano, saj se relevantna javnost določi po splošnem pojmovanju ob upoštevanju značilnosti proizvodov ali storitev, na katere se nanaša znamka oziroma znak.
Odvetniške storitve se po tar. št. 39 Odvetniške tarife ovrednotijo posebej le, če gre za samostojne storitve.
ZDR-1 člen 108, 126, 127, 128, 131, 200, 200/3.. ZPP člen 274.
sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe
Glede na to, da je tožnik vložil tožbo priporočeno po pošti več kot 30 dni od dneva, ko je izvedel o prenehanju delovnega razmerja oziroma, da ga je tožena stranka odjavila za zavarovanj, je tožbo vložil prepozno. Zato je sodišče tožnikovo tožbo pravilno kot prepozno zavrglo na podlagi določil 274. člena ZPP.
DRUŠTVA - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018281
URS člen 15, 15/4, 42. OZ člen 179.
lovska družina - članstvo v lovski družini - odklonitev sprejema v članstvo - neposlovna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - pravica do združevanja - nedopusten poseg v čast in dobro ime
Pravica do združevanja ne sodi med osebnostne pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017946
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 127, 127/1.
dejansko stanje - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Zagovornica z razlogi sodišča prve stopnje očitno ne soglaša, saj podaja svojo lastno dokazno oceno, ki je drugačna od tiste, ki jo je sprejelo prvostopenjsko sodišče. Zato se v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pokaže kot neutemeljena.
Tožena stranka, ki sta se ji je stranska intervenienta pridružila, je v obravnavanem postopku uspela. Po načelu uspeha v pravdi, jima mora zato tožeča stranka povrniti stroške. Stranska intervencija je bila dovoljena, stranskima intervenientoma pa so stroški že nastali, zato sta ob pravočasni priglasitvi stroškov po načelu uspeha v pravdi upravičena do njihove povrnitve.
ZKP člen 83, 83/2, 83/3, 340, 340/4, 429, 435, 435/4.
skrajšani postopek - predobravnavni narok - predlog za izločitev dokazov - pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba
Ko sodišče v skrajšanem postopku opravi predobravnavni narok, lahko stranke po drugem odstavku 83. člena ZKP (v zvezi s 429. členom ZKP) predlagajo izločitev dokazov le do konca tega naroka (če predobravavnega naroka ni bilo, pa do začetka glavne obravnave). Zoper sklep, ki ga sodišče izda na podlagi takega predloga, je dovoljena posebna pritožba (tretji odstavek 83. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP).
Izločitev dokazov se lahko sicer predlaga tudi po koncu predobravnavnega naroka (do konca dokaznega postopka), vendar se sme sklep, s katerim je sodišče odločilo o tem predlogu (ne glede na to, ali je predlogu ugodilo ali ga zavrnilo) izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo (četrti odstavek 340. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP).
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog upnika - pravica do vrnitve založenega zneska predujma
Če založi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka upnik, ki je predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in se stečajni postopek začne, ima pravico do vrnitve založenega zneska po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka, če in ko vrednost unovčene stečajne mase preseže višino zneska predujma.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - stečajni dolžnik kot predlagatelj začetka stečajnega postopka - predhodni postopek - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev predloga
Predhodni postopek za začetek postopka osebnega stečaja v primeru, ko je njegov predlagatelj sam dolžnik, ni kontradiktoren postopek. Zato mora dolžnik s predlogom ne le navreči groba dejstva o obstoju insolventnosti, pač pa ta zatrjevana dejstva tudi izkazati z razpoložljivimi mu dokazi. Samo tako lahko sodišče presodi resničnost po dolžniku zatrjevanega obstoja insolventnosti, ki je pogoj za začetek postopka osebnega stečaja. Zgolj na podlagi trditev o višini plače kot edinem premoženju in višini dolgov torej dolžnik s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja ni mogel uspeti, zato je bil na mestu poziv sodišča prve stopnje v sklepu z dne 13. 9. 2018 k dopolnitvi predloga na podlagi tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Ker dolžnik ni postopal po tem sklepu, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo izpodbijanega sklepa.
Kazenska ovadba oškodovanca, četudi gre za privilegirano pričo, se ne izloča iz spisa, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo po 148. členu ZKP.
ZFPPIPP člen 399, 403, 403/1, 403/1-1, 406, 406/1.
osebni stečaj - finančna stiska - prispevki za socialno varnost - odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - okoliščine konkretnega primera - dokazna ocena
Kdor ve, da mora obračunavati prispevke, pa jih noče, ne ravna vestno.
Posebej se je sodišče ukvarjalo tudi s trditvami dolžnika, da je bila razlog za njegovo pasivnost le slaba finančna situacija, ki jih je kot neutemeljene zavrnilo. Pri tem je pravilno zaključilo, da tudi v primeru, če bi se izkazala finančna situacija za slabšo od tiste, ki izhaja iz podatkov poslovnega izida s. p., v konkretnem primeru slabo finančno stanje ne more biti opravičljiv razlog za kršitev obveznosti, ki jih je imel dolžnik v sistemu samozaposlitve.