ZPIZ-2 člen 111, 111/1, 116, 116/1, 194.. OZ člen 190, 190/3.
preplačilo pokojnine - neupravičena obogatitev
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v primeru, da so nove dejanske okoliščine nastale po izdaji odločbe o priznani pravici in so ta nova dejstva z vidika uporabe relevantnega prava taka, da zakon uživanja pravice na podlagi teh novih dejstev ne dopušča več, zavarovanec ne sme več uživati teh pravic. O upravičenosti do prejemanja pokojninskih oziroma invalidskih prejemkov v preteklem obdobju toženec odloči v okviru izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila s skladno s 194. členom ZPIZ-2. Nastop novih dejanskih in pravnih okoliščin po izdaji prvotne odločbe o priznanju pravice, ki utemeljujejo pravni zaključek o neobstoju pravice do izplačevanja, ki je bila že uresničena z izplačili prejemkov, mora biti ugotovljen v odločbi o ugotovitvi preplačila.
ZDSS-1 člen 63, 75.. ZZVZZ-UPB3 člen 82, 85.. ZUP člen 7.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - pravnomočna odločitev
Odločba z dne 8. 6. 2017 in torej odločitev, da je tožnik v spornem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, čeprav je toženec o začasni nezmožnosti odločal z več odločbami, je postala pravnomočna. O delazmožnosti v spornem obdobju je torej že bilo pravnomočno odločeno. V tem socialnem sporu zato ob presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe z dne 14. 6. 2017 v delu glede zmožnosti za delo v spornem obdobju ni več dopustno odločati. To bi namreč lahko bilo le predmet drugega najprej predsodnega pritožbenega in nato sodnega postopka.
INVALIDI - IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00019244
ZDSS-1 člen 70.. ZPIZ-2 člen 63, 63/1.
III. kategorija invalidnosti - začasna odredba - zdravstveno stanje
V kolikor tožnica meni, da v trenutnem zdravstvenem stanju ni sposobna opravljati nobenega pridobitnega dela v skladu z dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker je potrebna nadaljnjega zdravljenja, lahko te pravice uveljavlja v okviru postopka in v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pri drugih organih in ne v postopku o glavni stvari v tem primeru. V predmetni zadevi se odloča o tem, katera kategorija invalidnosti je pri tožnici podana. Tožena stranka je v dokončni odločbi odločila, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti, tožnica pa meni, da je pri njej podana I. kategorija, saj ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela oziroma ni zmožna opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Pritožbeno sodišče poudarja, da je invalidnost podana po zakonu takrat, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Iz navedene določbe prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2 izhaja vrsta predpostavk, ki pa niso vezane na določeno začasno nezmožnost opravljanja določenih del. Začasna nezmožnost za ugotavljanje dela zmožnosti tožnice ne spada v področje invalidnosti, temveč v področje ugotavljanja začasne nezmožnosti za opravljanje del, kar pa ni predmet tega postopka. Ob takšnem razumevanju spora stvari je tudi opredelitev sodišča prve stopnje, da tožnici z izdano odločbo ne nastaja težko nadomestljiva škoda pravilna.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 6/1, 6/2.
dodatek za nego otroka - posebna nega in varstvo - seznam hudih bolezni
Otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo so opredeljeni v Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Pravilnik). Po 1. odstavku 6. člena Pravilnika se za dolgotrajno hudo bolne otroke štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroke s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dlje kot 6 mesecev. Pod naslovom I "Kriteriji za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo" so ti določeni od 2. do 7. člena, torej gre tudi za otroke iz 6. člena Pravilnika. Skladno z 2. odstavkom 6. člena Pravilnika je Seznam hudih bolezni sestavni del Pravilnika. Po 21. točki Seznama gre za rak - za dobo še 3 let po končanem zdravljenju.
Po sodni praksi pritožbenega sodišča so starši za otroka z določeno boleznijo iz seznama hudih bolezni, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika, upravičeni do dodatka za nego in varstvo otroka v višjem znesku. Prav takšno stanje je podano v obravnavani zadevi. Zdravniški komisiji prve in druge stopnje sta namreč že v predsodnem upravnem postopku podali skladno mnenje, da gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika, točka 21 Seznama hudih bolezni. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino relevantno. Pomeni namreč, da gre za otroka z določeno boleznijo iz Seznama hudih bolezni, kot je določeno v 3. odstavku 79. člena ZSDP-1, ki potrebuje posebno nego in varstvo, zato so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za nego v višjem znesku.
pogodba o finančnem leasingu - neplačevanje obrokov leasinga - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe - izjava o odstopu od pogodbe
Do prenosa lastništva stanovanja na toženo stranko bi prišlo le v primeru, če bi bili lizing obroki redno plačani, lizingojemalec pa bi se odločil za opcijo odkupa in zahteval, da se nanj prenese lastninska pravica na predmetu lizinga. V tem primeru tožena stranka lizing obrokov ni redno odplačevala, zato je tožeča stranka odstopila od pogodbe. V takem primeru do prenosa lastninske pravice na predmetu lizinga ne pride, ne glede na vtoževano plačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017706
OZ člen 766. ZOdv člen 17, 17/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 8.
pogodba o naročilu - odvetniške storitve - odvetniški stroški - nagrada odvetnika - odvetniška tarifa - dogovor o plačilu odvetniških storitev - dogovor o nagradi odvetnika - pisna oblika
Pritožnica neutemeljeno izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča o sklenjenem pisnem dogovoru med pravdnima strankama, ki predvideva plačilo v odstotku od stranki prisojenega zneska in izključuje plačilo po odvetniški tarifi.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazne predloge po zaslišanju več predlaganih oseb s strani obrambekot nepotrebne in predvsem zato, ker obdolženec tudi po več pozivih sodišča prve stopnje, da sporoči popolne podatke predlaganih prič, to je priimka prič in naslova njunega stalnega bivališča, kamor bi jih sodišče prve stopnje sploh imelo možnost vabiti, vse do konca dokaznega postopka (in torej ne zgolj v roku osmih dni) ni posredoval.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 402, 403, 405, 405/2. ZPP člen 87, 87/3, 88, 88/1, 90, 90/1.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - upraviteljeva procesna legitimacija - ugovor stečajnega upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - postopkovna pravila - pooblastilo stečajnega upravitelja - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - nepravilno zastopanje - okrožno sodišče - subsidiarna uporaba ZPP v stečajnem postopku
Narok za obravnavo ugovora sodišče razpiše in izvede po postopkovnih pravilih ZPP, razen tistih, ki subsidiarno uporabo določil ZPP s pravili 405. člena ZFPPIPP izrecno izključujejo oziroma določajo drugače, prilagojeno specifiki postopka osebnega stečaja. Med pravili 405. člena ZFPPIPP ni določbe o možnih drugačnih kriterijih za pooblaščenca upravitelja, kot jih določa tretji odstavek 87. člena ZFPPIPP.
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti. Procesno legitimacijo za vložitev ugovora pa mu v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja podeljuje že sam zakon v 402. in 403. členu ZFPPIPP. Kot upravičenemu vlagatelju ugovora pa mu s tem v procesnem smislu daje položaj stranke (oziroma udeleženca postopka), saj z vložitvijo ugovora sproži postopek ugovora proti odpustu obveznosti, v katerem se na naroku izvede kontradiktoren postopek za ugotovitev obstoja ugovornih razlogov po postopkovnih pravilih ZPP, ker posebnih pravil razen v določilih 405. člena, ZFPPIPP nima. V tem smislu ima postopek ugovora proti odpustu obveznosti, čeprav izveden v okviru stečajnega postopka, več postopkovnih podobnosti z ZPP. Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti lahko pride tudi do problemov ali kršitev postopkovne narave, na katere je treba opozoriti že na samem naroku. V okvir usposabljanja in zahtevanega strokovnega znanja upraviteljev pa ne sodijo poznavanje postopkovnih pravil pravdnega postopka. Zato upravitelja kot pooblaščenca stranke (oziroma udeleženca) v postopku po ugovoru proti odpustu obveznosti po zahtevani strokovnosti, ni mogoče enačiti z osebo, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zakonodajalec je torej že v tretjem odstavku 87. člena ZPP opredelil strokovno usposobljene osebe, ki kot pooblaščenci lahko nudijo strankam kvalitetno zastopanje in nobenega razloga ni, da bi bilo v postopku obravnave ugovora proti odpustu obveznosti, sicer v okviru stečajnega postopka, drugače.
Upraviteljica na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, zastopana po upravitelju kot njenem pooblaščencu, ni bila pravilno zastopana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00017999
KZ-1 člen 211, 211/1.
dokazna ocena - verodostojnost podpisa - kaznivo dejanje goljufije - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - dokazovanje z izvedencem
Enako nerazumljiva je tudi pritožbena navedba, da izvedensko mnenje ne daje podlage za argumentiranje obdolženčeve krivde ter da bi lahko bilo kvečjemu dokaz, da obdolženi ni kriv. Izvedenec dr. B.R. je namreč s stopnjo popolne gotovosti ugotovil, da so vsi podpisi "S.M." na dokumentu Potrdilo o prejemu plačila originalni, torej napisani s strani iste osebe, pri čemer obdolženi po prejemu tega mnenja ni več osporaval, da so podpisi njegovi, Nacionalni forenzični laboratorij pa je ovrgel zagovor obdolženca, da so posamezni deli Potrdila o prejemu plačila bili izpisani naknadno, ker ni zaznati sledi tiskanja v več korakih. Zato ni jasno, kako bi naj ti izvedenski mnenji ne dali podlage za argumentiranje obdolženčeve krivde, kot to navaja zagovornik v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - POGODBENO PRAVO
VSL00018311
ZZ člen 62, 62/1, 64. ZZDej člen 4, 5, 8, 41, 42, 43, 44. ZPP člen 199, 200, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3, 358. OZ člen 112, 112/3, 114.
status zavoda v javnem interesu - osnovna zdravstvena dejavnost - koncesija v osnovni zdravstveni dejavnosti - odpoved pogodbe - razlogi za odpoved pogodbe - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - zavrženje tožbe - nove okoliščine - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sodna intervencija - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - stranka intervencija - sklep o dopustitvi stranske intervencije - intervencijski interes - dejanski interes
Stranka mora svojo zahtevo po razvezi pogodbe ali njeni spremembi zaradi spremenjenih okoliščin uveljavljati s sodno intervencijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00018489
OZ člen 990, 991, 991/1, 991/2. ZGD-1 člen 32.
družbena pogodba - zakoniti zastopnik pravne osebe
Ker pravno osebo v pravnem prometu zastopajo njeni zakoniti zastopniki oziroma osebe, ki so za to pooblaščene, so neutemeljeni očitki, da obveznosti ni izpolnjevala tožeča stranka temveč B. B. Slednji je bil namreč tudi zakoniti zastopnik tožeče stranke. Zato se vsa dejanja, ki jih je opravil v tej funkciji, štejejo kot dejanja tožeče stranke in ne kot njegova „osebna“ dejanja.
skupščinski sklepi - ničnost sklepa skupščine d.d. - nezdružljivost z bistvom družbe - nemoralnost - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - pridobitev posebne ugodnosti na škodo družbe ali drugih delničarjev
Ni izpodbojen sklep, če je na njegovem temelju družbenik presegel 90 odstotni prag udeležbe v kapitalu, tako da lahko izključi manjšinske družbenike, če niso podane še dodatne okoliščine. Takšen sklep tudi ni ničen.
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni odločilen le datum izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik za to zvedel.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožeča stranka zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00018427
ZIL-1 člen 3, 3/2, 47, 47/1, 47/1-a, 47/1-b, 47/2, 47/2-a, 47/2-b, 121. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 9, 9/2, 9/3, 212, 212/2. ZPP člen 155, 155/1, 161, 161/1, 199, 199/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-1, 39-2.
kršitev blagovne znamke - tožba zaradi kršitve pravic - carinski zaseg blaga - znamka - mednarodna znamka - znamka evropske skupnosti - pravice iz znamke - kršitev pravic iz znamke - podobnost znaka - podobnost znakov in blaga - podobnost znaka in proizvoda - vizualna in fonetična podobnost znakov - pomenska primerjava - verjetnost zmede v javnosti - povprečni potrošnik - prodajalec - stranska intervencija - intervencijski interes - odločitev o stroških pravdnega postopka - potrebni stroški - posvet s stranko - nagrada za zbiranje in študij dodatne dokumentacije - študij spisa - samostojna storitev odvetnika - stroški intervenienta - blagovna znamka EU
Kršitev pravic iz znamke je podana le v primeru, če je sporni znak enak ali podoben znamki. Predmet varstva znamke je znak ali kombinacija znakov, ki ga je mogoče grafično prikazati. Obseg znamke je enopomensko določen z registracijo. Drugače je z znakom, ki je predmet primerjave z znamko. Obseg znaka ni jasno določen, temveč je treba v konkretnih primerih ugotavljati, kaj obsega. S pojmom znak se opredeljuje znak ali kombinacija znakov, s katerim domnevni kršitelj v gospodarskem prometu označuje svoje blago ali storitve. A contrario to pomeni, da kot znaka ni mogoče šteti le posamičnega elementa, iztrganega iz grafične celote, saj zgolj ta izsek ni tisto, s čimer se domnevni kršitelj predstavlja v gospodarskem prometu.
Besedna zveza "povprečni potrošnik" označuje relevantno javnost, to je ciljno skupino oseb, glede katere se sklepa o verjetnosti zmede o izvoru blaga. Pri terminu povprečni potrošnik gre za pravni koncept (nadpomenko), ki loči nadaljnji dve skupini oseb, in sicer širšo javnost, s katero so mišljeni potrošniki, ki kupujejo blago in storitve za zadovoljevanje lastnih potreb, in strokovno ali specializirano javnostjo. Umestitev v eno ali drugo skupino je odvisna od tega, kateri skupini so namenjeni proizvodi, ki so označeni z znamko in znakom. Definiranje relevantne javnosti je objektivizirano, saj se relevantna javnost določi po splošnem pojmovanju ob upoštevanju značilnosti proizvodov ali storitev, na katere se nanaša znamka oziroma znak.
Odvetniške storitve se po tar. št. 39 Odvetniške tarife ovrednotijo posebej le, če gre za samostojne storitve.
V predmetni zadevi se spor nanaša na to ali je tožena stranka pravilno odločila o zahtevku tožnika, da se mu dodeli republiška priznavalnina v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Po prvem odstavku 90. člena ZUJIK lahko minister upokojencu ustvarjalcu na področju kulture, ki je posebej pomembno prispeval k slovenski kulturi, njegova pokojnina pa ni ustrezna danemu prispevku, dodeli republiško priznavalnino, po posvetovanju s strokovno komisijo iz 20. člena tega zakona s področja kandidatovega dela. Po četrtem odstavku istega člena podrobnejše pogoje in postopek za pridobitev republiške priznavalnine predpiše vlada. Vlada je na podlagi navedenega pooblastila sprejela Uredbo o republiški priznavalninah na področju kulture, ki v 3. členu določa, da se šteje, da je predlagatelj s svojim minulim delom posebej pomembno prispeval k slovenski kulturi, če je njegovo ustvarjalno oziroma strokovno delo prepoznano po izjemnem prispevku oziroma po profesionalnosti intelektualnih storitev.
Pravice in obveznosti iz razmerij v zvezi z javno pravnimi dajatvami pa se presojajo po predpisih, ki urejajo posamezno področje. Po določbi drugega odstavka 224. člena ZUP postane odločba prve stopnje v primeru, ko pritožba ne zadrži njene izvršitve, izvršljiva ko se vroči stranki. Šele na podlagi dokončne in izvršljive odločbe o odmeri republiške priznavalnine bo za toženo stranko nastala obveznost izpolnitve, zato do zamude v izpolnitvi ne more priti, dokler dajatev ni priznana z izvršljivim upravnim aktom ali sodno odločbo, pa čeprav je neka dajatev priznana za nazaj. Šele z odločbo sodišča prve stopnje je bila tožniku priznana dajatev - republiška priznavalnina. O odmeri republiške priznavalnine pa bo tožena stranka v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe izdala upravni akt. In šele na podlagi odločbe o odmeri republiške priznavalnine bo za toženo stranko nastala obveznost izpolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018589
ZVEtL-1 člen 19, 19/2, 20, 21, 21/2, 25, 25/4, 31, 57. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2, 6, 53. SPZ člen 105, 105/1, 105/2. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 5/2, 196, 196/2. SZ člen 116.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - nacionalizacija dela nepremičnine - izvzem stanovanj iz nacionalizacije - pravica uporabe na skupnih delih stavbe in zemljišču - prenos pravice uporabe - posamezen del stavbe - splošni skupni del - posebni skupni del - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - pridobitev lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo skupnih prostorov - preureditev podstrešnih prostorov v lasti etažnih lastnikov - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - zemljiškoknjižno stanje - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - prekluzija - pravica do izjave
Praviloma velja, da mora posamezni del zgradbe predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojni prostor (drugi odstavek 105. člena SPZ). Drži sicer, da v postopkih vzpostavitve etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 sodna praksa dopušča odstopanje od tega pravila, vendar le v primeru, ko gre za sporne dele v naravi obstoječih posameznih delov stavbe, ko takšno evidentiranje udeležencem omogoči lažje (pravno) urejanje medsebojnih lastninskih razmerij, je pa ob tem na dlani, da bo tak del, ko bo vprašanje lastninske pravice rešeno, postal sestavni del enega od ostalih posameznih delov stavbe. V primeru "konstrukcijskega dela nad podstrešjem" očitno ne gre za tak položaj. Tega pritožniki niti ne trdijo. Pri tem delu (ki je sestavni del ostrešja stavbe) gre zato za skupni gradbeni element (drugi odstavek 5. člena SZ-1) in s tem za skupni del, ki je v solastnini vseh etažnih lastnikov (tretji odstavek 3. člena SZ-1 in prvi odstavek 105. člena SPZ).
V položaju, ko zahtevanih predpostavk za pridobitev lastninske pravice ne izkaže nihče, sodišče na podlagi 31. člena ZVEtL-1 ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika. To je sodišče prve stopnje tudi storilo. Upoštevajoč takšno zasnovo postopka so nepomembne vse pritožbene navedbe pete nasprotne udeleženke, s katerimi ta utemeljuje, da ni lastnica spornih posameznih delov. Bistveno je namreč le to, da glede njih ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobene druge osebe in s tem podlaga, da bi sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine spremenilo obstoječe zemljiškoknjižno lastninsko stanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da je bila reorganizacija dela pri toženi stranki v oddelku nabave in logistike zgolj navidezna. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta, pri čemer gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. V okviru spora za presojo zakonitosti odpovedi pa mora sodišče preveriti, ali niso spremembe v organizaciji družbe morda le navidezne. Tožena stranka je dokazala, da ukinitev delovnega mesta vodje nabavne službe ni bila navidezna in da druga delavka na novo ustanovljenem delovnem mestu ne opravlja enakih nalog, kot jih je opravljala tožnica.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - gradbena dokumentacija - lokacijska dokumentacija - gradbena parcela - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pravna podlaga za odločitev - družbena lastnina - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice
Predlagatelj ni zatrjeval, da bi gradil na zemljišču, na katerem je v času gradnje že obstajala zasebna lastnina; ni trdil, da bi gradil na tujem zemljišču ki je bilo v lasti druge osebe. Pogojev za obravnavanje pridobitve predlagane parcele na osnovi določil ZTLR o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu zato ni. Ta pravila namreč urejajo samo pridobitev lastninske pravice, ne pa tudi pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini. Investitor zato na na njihovi podlagi ni mogel pridobiti pravice uporabe.
Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da je storilec I.K. opravil rehabilitacijski program, kakor je to razvidno iz potrdila Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa z dne 5. 12. 2017, ki so ga pritožniki priložili svoji pritožbi, vendar je mogoče izbris štirih kazenskih točk le na podlagi zakonsko predpisanih izpolnjenih pogojev, le-ti pa v obravnavani zadevi niso podani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018205
ZPP člen 181, 181/1, 319, 319/1, 328, 328/1, 339, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1. ZIZ člen 192, 192/1. URS člen 22.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi - sprememba sklepa - določen predmet prodaje - zemljiškoknjižni vložek - nove parcele - faza izvršilnega postopka - pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - učinek pravnomočnosti - res iudicata - predlog za izdajo popravnega sklepa - popravni sklep - napaka, ki je ni mogoče odpraviti - pravno sredstvo - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - vročitev vloge
Sklep o izročitvi, četudi je nezakonit oziroma pomanjkljiv, ker ne določa, katere nepremičnine se izročajo kupovalki, je pravnomočen. Ta sklep bi bilo mogoče popraviti le s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom, ga dopolniti ali (tudi po njegovi pravnomočnosti) popraviti očitne pisne napake, kar pa v tem primeru ni mogoče, ker ne gre za tovrstno napako.
Med kupovalko in dolžnikoma je v teku spor, v katerem se razrešuje vprašanje, ali je kupovalka postala lastnica nepremičnin, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. V primeru, ko je sklep o izročitvi neprimeren za vknjižbo lastninske pravice oziroma obremenjen z napako, da ne določa natančno predmeta izročitve, pa je hkrati tudi že pravnomočen, je to edina pravilna in dopustna pot. Gre za smiselno enako situacijo, kot je situacija v primeru dopolnitve izvršilnega naslova, ko predmet izpolnitve ni zadosti določen.