odškodnina - osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - položaj stranke v postopku - stranka glavnega postopka - omejena poslovna sposobnost - upravitelj kot zastopnik dolžnika
Omejitve poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika se nanašajo na njegova ravnanja izven stečajnega postopka, pa še to le v primeru, če gre za ravnanja, ki vplivajo oziroma utegnejo vplivati na velikost stečajne mase. Dolžnik v postopku osebnega stečaja lahko torej povsem samostojno nastopa in uveljavlja svoje pravice brez posredovanja stečajnega upravitelja. Nedvomno ima dolžnik sam največ podatkov o posameznem upniku in njegovih terjatvi, in se kvečjemu upravitelj o upnikovih terjatvah lahko izreka le posredno (na podlagi informacij, ki jih pridobi od drugih oseb, predvsem od stečajnega dolžnika).
ZKP člen 83, 83/2, 83/3, 340, 340/4, 429, 435, 435/4.
skrajšani postopek - predobravnavni narok - predlog za izločitev dokazov - pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba
Ko sodišče v skrajšanem postopku opravi predobravnavni narok, lahko stranke po drugem odstavku 83. člena ZKP (v zvezi s 429. členom ZKP) predlagajo izločitev dokazov le do konca tega naroka (če predobravavnega naroka ni bilo, pa do začetka glavne obravnave). Zoper sklep, ki ga sodišče izda na podlagi takega predloga, je dovoljena posebna pritožba (tretji odstavek 83. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP).
Izločitev dokazov se lahko sicer predlaga tudi po koncu predobravnavnega naroka (do konca dokaznega postopka), vendar se sme sklep, s katerim je sodišče odločilo o tem predlogu (ne glede na to, ali je predlogu ugodilo ali ga zavrnilo) izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo (četrti odstavek 340. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017847
KZ-1 člen 59, 59/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-5.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - fakultativni preklic - kršitev kazenskega zakona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe
Če so podani pogoji, ki so po 59. členu KZ-1 podlaga za odločanje o preklicu pogojne obsodbe, je sodišče dolžno upoštevati določbe o obligatornem ali fakultativnem preklicu. Sodišče mora vedno odločati o že prej izrečeni pogojni obsodbi, saj je sicer podana kršitev kazenskega zakona (5. točka 372. člena ZKP).
Ker stečajna upraviteljica ni odobrila pritožbe, ki jo je vložil pritožnik, ki je bil ob njeni vložitvi v osebnem stečaju, pritožba ni dovoljena, saj v tem delu ni imel procesne sposobnosti.
Dedni dogovor je sodna poravnana, zato ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 402, 403, 405, 405/2. ZPP člen 87, 87/3, 88, 88/1, 90, 90/1.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - upraviteljeva procesna legitimacija - ugovor stečajnega upravitelja - organ postopka zaradi insolventnosti - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - postopkovna pravila - pooblastilo stečajnega upravitelja - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - nepravilno zastopanje - okrožno sodišče - subsidiarna uporaba ZPP v stečajnem postopku
Narok za obravnavo ugovora sodišče razpiše in izvede po postopkovnih pravilih ZPP, razen tistih, ki subsidiarno uporabo določil ZPP s pravili 405. člena ZFPPIPP izrecno izključujejo oziroma določajo drugače, prilagojeno specifiki postopka osebnega stečaja. Med pravili 405. člena ZFPPIPP ni določbe o možnih drugačnih kriterijih za pooblaščenca upravitelja, kot jih določa tretji odstavek 87. člena ZFPPIPP.
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti. Procesno legitimacijo za vložitev ugovora pa mu v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja podeljuje že sam zakon v 402. in 403. členu ZFPPIPP. Kot upravičenemu vlagatelju ugovora pa mu s tem v procesnem smislu daje položaj stranke (oziroma udeleženca postopka), saj z vložitvijo ugovora sproži postopek ugovora proti odpustu obveznosti, v katerem se na naroku izvede kontradiktoren postopek za ugotovitev obstoja ugovornih razlogov po postopkovnih pravilih ZPP, ker posebnih pravil razen v določilih 405. člena, ZFPPIPP nima. V tem smislu ima postopek ugovora proti odpustu obveznosti, čeprav izveden v okviru stečajnega postopka, več postopkovnih podobnosti z ZPP. Na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti lahko pride tudi do problemov ali kršitev postopkovne narave, na katere je treba opozoriti že na samem naroku. V okvir usposabljanja in zahtevanega strokovnega znanja upraviteljev pa ne sodijo poznavanje postopkovnih pravil pravdnega postopka. Zato upravitelja kot pooblaščenca stranke (oziroma udeleženca) v postopku po ugovoru proti odpustu obveznosti po zahtevani strokovnosti, ni mogoče enačiti z osebo, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Zakonodajalec je torej že v tretjem odstavku 87. člena ZPP opredelil strokovno usposobljene osebe, ki kot pooblaščenci lahko nudijo strankam kvalitetno zastopanje in nobenega razloga ni, da bi bilo v postopku obravnave ugovora proti odpustu obveznosti, sicer v okviru stečajnega postopka, drugače.
Upraviteljica na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, zastopana po upravitelju kot njenem pooblaščencu, ni bila pravilno zastopana.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - stečajni dolžnik kot predlagatelj začetka stečajnega postopka - predhodni postopek - nepopoln predlog - poziv na dopolnitev predloga
Predhodni postopek za začetek postopka osebnega stečaja v primeru, ko je njegov predlagatelj sam dolžnik, ni kontradiktoren postopek. Zato mora dolžnik s predlogom ne le navreči groba dejstva o obstoju insolventnosti, pač pa ta zatrjevana dejstva tudi izkazati z razpoložljivimi mu dokazi. Samo tako lahko sodišče presodi resničnost po dolžniku zatrjevanega obstoja insolventnosti, ki je pogoj za začetek postopka osebnega stečaja. Zgolj na podlagi trditev o višini plače kot edinem premoženju in višini dolgov torej dolžnik s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja ni mogel uspeti, zato je bil na mestu poziv sodišča prve stopnje v sklepu z dne 13. 9. 2018 k dopolnitvi predloga na podlagi tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Ker dolžnik ni postopal po tem sklepu, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo izpodbijanega sklepa.
motenje posesti - soposest - varstvo soposesti - motilno dejanje - pasivna legitimacija - posredni motilec posesti - motenje posesti prek tretje osebe - dokazna ocena - zaslišanje le ene stranke
Določbe SPZ o varovanju soposesti narekujejo v konkretnem primeru enako varstvo kot določbe o varovanju posesti. S prepovedjo motenja posesti tožnika toženka ni izključena od izvrševanja svoje soposesti na isti poti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00018016
KZ-1 člen 86, 86/9.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predkaznovanost - priznanje krivde - predlog državnega tožilca
Pritožbeno sklicevanje na okoliščino, da je v primeru priznanja krivde državni tožilec predlagal nadomestitev zaporne kazni (predlagal je izrek kazni 6 mesecev zapora) z delom v splošno korist, nima prav nobene teže glede na to, da obsojenec krivde ni priznal, v mnenju, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje, pa je državno tožilstvo navedlo, da se s predlogom obsojenca ne strinja.
postopek za zavarovanje dokazov - zavarovanje dokazov pred pravdo - stroški postopka zavarovanja dokazov - vrednost predmeta postopka - pritožbeni stroški - izpodbijani del - splošno pravilo
Vrednost predmeta postopka zavarovanja dokazov ni nujno enaka sporni vrednosti predmeta pravde, v kateri bodo rezultati zavarovanja uporabljeni.
Pritožbeni stroški so odmerjeni na podlagi splošnega pravila o povrnitvi stroškov pravdnega postopka. Uporaba 167. člena ZPP, ki določa posebno pravilo o plačilu stroškov zavarovanja, ne pride v poštev, ker pritožnik v pritožbenem postopku ni uveljavljal zavarovanja ali večjega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazne predloge po zaslišanju več predlaganih oseb s strani obrambekot nepotrebne in predvsem zato, ker obdolženec tudi po več pozivih sodišča prve stopnje, da sporoči popolne podatke predlaganih prič, to je priimka prič in naslova njunega stalnega bivališča, kamor bi jih sodišče prve stopnje sploh imelo možnost vabiti, vse do konca dokaznega postopka (in torej ne zgolj v roku osmih dni) ni posredoval.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019625
ZDR člen 5, 5/2, 182.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - civilni delikt
Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženca nista bila s tožečo stranko v delovnem razmerju in da zato ne gre za odškodninsko terjatev delodajalca proti delavcu v skladu z določbo 182. člena ZDR. Vendar pa dejstvo, da toženca nista bila v delovnem razmerju s tožečo stranko, samo po sebi ne zadostuje za zavrnitev odškodninskega zahtevka. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine bi lahko sodišče zavrnilo, če bi izključilo odškodninsko odgovornost tožencev po določbah OZ. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustno ravnanje, vzročna zveza, nastanek škode in krivda), je odločitev o zavrnitvi odškodninskega zahtevka zgolj zaradi neobstoja delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencema vsaj preuranjena.
skupščinski sklepi - ničnost sklepa skupščine d.d. - nezdružljivost z bistvom družbe - nemoralnost - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - pridobitev posebne ugodnosti na škodo družbe ali drugih delničarjev
Ni izpodbojen sklep, če je na njegovem temelju družbenik presegel 90 odstotni prag udeležbe v kapitalu, tako da lahko izključi manjšinske družbenike, če niso podane še dodatne okoliščine. Takšen sklep tudi ni ničen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00018349
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2.
izpodbijanje pravnega posla - osebni stečaj - neodplačno razpolaganje
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da z izpodbijano prodajo ni bilo zmanjšano čisto premoženje tožeče stranke kot stečajnega dolžnika, saj je tožeča stranka za prodano vozilo prejela toliko kot je glede na stanje vozila in stanje na trgu vozil bilo mogoče in tako je pravilen nadaljnji materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da ob izostalosti objektivnega pogoja izpodbojnosti po 1. točki prvega odstavku 271. člena ZFPPIPP ni potrebno ugotavljati še obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti po 2. točki prvega odstavka 271. člena ZFPPIP, saj morata za utemeljenost izpodbojne tožbe in povračilnega zahtevka biti oba pogoja izpolnjena kumulativno.
Tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek gradi na dejstvu, da naj bi tožena stranka pridobila vozilo za majhno vrednost in da je zato prodajna pogodba izpodbojna že zgolj ob obstoju objektivnega pogoja izpodbojnosti po drugem odstavku 271. člena ZFPPIPP, vendar pa se je v postopku izkazalo, da temu ni tako, saj majhne vrednosti ne more predstavljati plačilo 20.000 EUR, ki je povsem približek izvedenčevi ugotovljeni tržni vrednosti, temveč bi o majhni vrednosti lahko govorili le, če bi šlo za nižji, simbolični znesek, ki bi znatno odstopal od kupnine.
ZP-1 člen 66, 66/3, 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5. ZPrCP člen 45, 45/10, 110, 110/3, 110/7.
ustavitev postopka o prekršku - opisano dejanje ni prekršek - ni dokazov, da je obdolženi storil prekršek - zakonski znaki prekrška - udeleženec prometne nesreče - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - neprilagojena hitrost vožnje - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
Voznik mora vsem cestnoprometnim okoliščinam in svojim vozniškim sposobnostim vožnjo vozila v cestnem prometu prilagoditi tako, da vozilo ves čas obvladuje in ga lahko ustavi pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje. Takšne ovire pri vožnji vozila v cestnem prometu so lahko najrazličnejše, dolgoletna sodna praksa pa je pritrdila tudi stališču, da takšno oviro pri vožnji vozila v cestnem prometu, ki jo voznik lahko pričakuje in mora po potrebi vozilo pred njo ustaviti, pomeni tudi rob vozišča, to je meja, ki loči površino, ki je namenjena prometu vozil, to je vozišče, od površine, ki to ni, na primer od bankine, obcestnega jarka itd.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00019169
ZDSS-1 člen 70.. ZIZ-UPB4 člen 272.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - začasna odredba - regulacijske začasne odredbe - nevarnost težko nadomestljive škode
Tako imenovane regulacijske začasne odredbe, katerih namen je začasna ureditev spornega razmerja, so zaradi preprečitve težko nadomestljive škode dopustne v izjemnih, nujnih in upravičenih primerih pod pogojem, da je izkazano, da bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta stranki nastala težko nadomestljiva škoda in da tudi nasprotni stranki ne bi s takšno začasno odredbo nastala večja nepopravljiva škoda, torej takšna večja škoda, ki se v primeru zavrnjenega tožbenega zahtevka, ne bi dala popraviti ali vrniti v prejšnje stanje.
Ker definicija težko nadomestljive škode ni določena v zakonu, gre za pravni standard, je obstoj težko nadomestljive škode potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. Težko nadomestljiva škoda se mora neposredno nanašati na dejstva, ugotovljena v upravnem aktu, to je v okviru začasne zadržanosti od dela, torej v zvezi z opravljanjem dela in predvsem zdravstvenega stanja, kot bistvenega razloga za zadržanost od dela. O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019654
URS člen 29. ZKP člen 248.
dokazni predlog obrambe - odločitev o dokaznem predlogu - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi - soočenje
V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpravilo tako, da bo dr. B. M. zaslišalo in ga soočilo z izvedenko A. D. ter s tem izpolnilo minimalno procesno jamstvo aktivne obrambe, presodilo pa bo tudi druge pritožbene navedbe, do katerih se pritožbeno sodišče, glede na ugotovljeno kršitev, ni opredelilo. Do pritožbene trditve, da interni obračun ni poslovna listina v smislu 235. člena KZ-1, se pritožbeno sodišče ni moglo opredeliti, dokler ne bo obdolžencu dana možnost, da se tudi z izvedbo predlaganega dokaza - zaslišanja dr. B. M., pridobi podlaga za presojo tega vprašanja.
padec na mokrih tleh - odškodninska odgovornost zavarovanca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - nedopustno ravnanje - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - nedokazanost - nezatrjevana dejstva - odsotnost trditev o odločilnih dejstvih - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Golo zatrjevano in dokazano dejstvo, da je tožnica padla na mokrih tleh, za zaključek, da je bilo ravnanje zavarovanca tožene stranke nedopustno oz. protipravno, ne zadošča.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - načelo nepristranosti in objektivnosti sojenja - pristranskost sodnika
Pavšalno navajanje predlagateljev, da na sodečem sodišču ni zagotovljeno nepristransko sojenje, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.