vloga - vloga v elektronski obliki - nepopolna vloga - obvezna sestavina pritožbe - podpis pritožbe - elektronsko podpisana vloga
Po elektronski pošti poslana pritožba sodišču ni bila podpisana z veljavnim kvalificiranim potrdilom, ki se po določbah Pravilnika zahteva pri vlaganju elektronskih vlog za uporabnike, ki imajo v civilnih sodnih postopkih položaj stranke postopka.
motenje posesti - spor zaradi motenja - posest na stanovanju - odklop električne energije - vstop v stanovanje - zamenjava ključavnice - stanje ob zaključku glavne obravnave - pasivna legitimacija - motilec posesti - sprememba lastništva - dovoljena samopomoč - rok za posestno varstvo
Glede na to, da je bil tožnik posestnik stanovanja od leta 2014 dalje, odklop elektrike februarja 2016 in zamenjava ključavnice v marcu 2016 ne predstavljata dopustne samopomoči. O takojšnjosti samopomoči kot pogoju za dopustitev samopomoči (v skladu z 31. členom SPZ) v takem primeru (ne glede na to, kdaj je toženec izvedel za posest tožnika) namreč ni moč govoriti. Roka, v katerem se je mogoče poslužiti dopustne samopomoči, SPZ ne predvideva, vendar ta po sami naravi stvari ne more biti daljši od objektivnega roka za sodno varstvo posesti, to je enega leta od dneva, ko je motenje nastalo.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - avto - ekonomska skupnost - dokazovanje
Ker je toženka odkupila vozilo po leasing pogodbi po prenehanju ekonomske skupnosti in po razvezi zakonske zveze, to ni skupno premoženje pravdnih strank. Zato tožnik ne more zahtevati polovice vrednosti vozila, katero naj bi imelo vozilo ob prodaji po prenehanju zakonske zveze.
Če je obtoženec obsojen na denarno kazen, se v sodbi (poleg števila dnevnih zneskov in višine dnevnega zneska) navede rok, v katerem mora denarno kazen plačati, in način, kako se izvrši denarna kazen, če se tudi prisilno ne more izterjati. Ker izvršitev denarne kazni z zaporom ne pomeni naknadne spremembe pravnomočne denarne kazni v zapor, saj se pravnomočna kazen lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, in še to samo v obsojenčevo korist, temveč gre za način izvršitve pravnomočne denarne kazni, mora biti obtoženec z načinom izvršitve denarne kazni seznanjen že v obsodilni sodbi.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 432, 432/1, 432/1-2.
odreditev pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost - neogibnost pripora - sorazmernost pripora - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost
Upoštevaje obdolženčevo nagnjenost k nasilnemu razreševanju medsebojnih odnosov, njegovo predkaznovanost, način in intenziteto storitve sedaj obravnavanega kaznivega dejanja, ki naj bi bilo storjeno le pet dni po tem, ko je prenehala predhodno izrečena prepoved približevanja isti oškodovanki, izkaže pripor kot neogibno potreben ukrep za odpravo obdolženčeve ponovitvene nevarnosti in s tem tudi sorazmerno nevarnosti, ki bi nastopila s prostostjo obdolženca po prestani kazni.
OZ člen 6, 6/2, 78, 78/2, 131, 246, 239, 239/2, 240, 768, 768/1. ZOdv člen 11, 11/2.
poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - protipravnost ravnanja - skrbnost dobrega strokovnjaka - odvetniška poklicna etika - falsus procurator - uspeh stranke s pritožbo - obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje - vzročna zveza
Odvetnik mora pri zastopanju stranke ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih Odvetniške poklicne etike. Ta mu nalaga, da stranko o svojem delu in postopanju redno obvešča, ji omogoči vpogled v stanje zadeve, jo pouči o dejanskem stanju in pravnih vprašanjih ter ji sporoči potrebne podatke iz sodnih spisov. Samostojno mora oceniti ter po najboljši vesti odločiti, kako naj ravna v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč vse konkretne okoliščine posameznega primera.
Zavarovanka tožene stranka bi morala v ugotovljenih konkretnih okoliščinah primera kljub preklicu pooblastila poskrbeti za interese tožnice in vročeno sodbo (vsaj) vrniti sodišču z obvestilom o preklicanem pooblastilu. Ker zavarovanka tožene stranka ni ravnala tako, je s sprejemom tožbe za tožnico, ki je zaradi preklica pooblastila v postopku ni več zastopala, zanjo dejansko opravila posel, za katerega ni bila več upravičena oziroma pooblaščena. S tem je kršila svojo obveznost zastopanja tožnice samo v mejah upravičenj za zastopanje, ki jih je imela na podlagi notranjega razmerja s tožnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018105
ZPP člen 8, 311, 311/1. SPZ člen 95, 96. OZ člen 198.
uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - prostovoljna opustitev uporabe solastne stvari - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče - obogatitveni zahtevek - prikrajšanje - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Pravna podlaga za obogatitveni zahtevek je le korist, ki je uporabniku stvari že nastala oziroma prikrajšanje, do katerega je že prišlo. Sodišče sme toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (prvi odstavek 311. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018160
ZPP člen 156, 156/1. ZIZ člen 38, 38/6. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 131, 131/1, 131/2, 383, 383/1.
neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - stroški ugovora - stroški predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - začetek postopka osebnega stečaja - javna objava podatkov - neizpodbojna pravna domneva - naključje, ki se primeri stranki - zmotno ravnanje sodišča - zmotna uporaba materialnega prava
Upnik je predlog za izvršbo zoper dolžnika vložil neutemeljeno, poleg tega pa je za dolžnika ugodna odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju upnikovega predloga za izvršbo že pravnomočna, zato je dolžnik upravičen do povrnitve stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, kajti navedeni stroški so mu bili s strani upnika povzročeni neutemeljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018393
KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Obsojeni ni izkazal nobene realne pripravljenosti za izpolnitev obveznosti, saj oškodovancem ni plačal niti eura, z oškodovanci pa tudi ni stopil v kontakt, prav tako pa ne z njihovim pooblaščencem, ampak je bil po danih zagotovilih, da bo plačal, povsem pasiven.
OZ člen 73. SZ-1 člen 68, 68/2, 68/3. ZEN člen 74.
odpoved pogodbe - veljavnost odpovedi - pogodbena stranka - pooblastila upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - stanovanjska soseska
Naročniki so v Pogodbi opredeljeni točno tako, kot to zahteva drugi odstavek 68. člena SZ-1. Namesto, da bi bili v njej navedeni vsi, Pogodba vsebuje le navedbo Etažni lastniki. Tudi večstanovanjske stavbe so v Pogodbi (dovolj) natančno označene z navedbo ulice, hišne številke in s krajem, kjer se nahajajo. Pritožnik zato tudi nima prav, češ da je stranka Pogodbe soseska oziroma etažni lastniki soseske kot take.
Za stališče, da je natančna označba večstanovanjske stavbe lahko zgolj njena identifikacijska oznaka po 74. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin, v pravnem redu ni podlage.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 17, 19. ZPP člen 286. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 12, 12/1. OZ člen 171.
Dejstvo je, da je delavec sodeloval v delovnem procesu, ki je vseboval uporabo motorne žage. Sodna praksa je že sprejela stališče, da je delujoča motorna žaga nevarna stvar, žaganje drv s tako žago pa nevarna dejavnost. Tožena stranka je navsezadnje tudi sama v odgovoru na tožbo navedla, da delavci na delovnem mestu „Zidar I“ glede na vrsto in naravo dela občasno uporabljajo motorno žago, kar je skladno tudi z izjavo delavca, da so na nekaterih gradbiščih po potrebi z žago delali, čeprav tega ne bi smeli in da je opravljal tudi tesarska dela, čeprav ni bil zaposlen na tem delovnem mestu. Njeno uporabo je tožena stranka tako tiho dopuščala in verjetnosti nastanka nezgode pri delu s tem delovnim sredstvom kljub identificirani nevarnosti ni upoštevala pri oceni tveganj.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 5/3, 19, 19-7. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 8, 8/3. OZ člen 171.
Tožena stranka se svoje odgovornosti tudi ne more razbremeniti s pritožbenimi navedbami, da je vgradila mehanske lopute prav zaradi okvar avtomatskega sistema in z namenom nadaljnjega varnega ter zdravega opravljanja dela. Že opisani mehanski način odpiranja loput z vsemi spremljajočimi okoliščinami je delavce izpostavljal potencialni nevarnosti zdrsa ali poškodbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da običajno vzdrževanje stroja in izvedba sprejetih zaščitnih ukrepov nista zadoščali. Navedlo je, katere ukrepe bi tožena stranka za zagotovitev varnega dela morala sprejeti in ugotovilo, da bi škodni dohodek lahko preprečila. S tem pa se je kot utemeljen izkazal očitek tožeče stranke toženi stranki, da je opustila dolžnost delavcem zagotoviti brezhibno delovno opremo oziroma ni izvedla vseh ukrepov, da bi se nevarnost znižala na najmanjšo možno mero (prvi odstavek 4. člena in tretji odstavek 8. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme). Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu tako, da zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme (prvim in tretji odstavek 5. člena ter 7. točka 19. člena ZVZD-1), tej zahtevi pa tožena stranka ni zadostila.
izročilna pogodba - preklic izročilne pogodbe - huda nehvaležnost - dejansko stanje - dokazi in dokazna ocena
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da odnosa med pravdnima strankama po sklenitvi izročilne pogodbe ni mogoče ocenjevati neodvisno od preteklih družinskih razmer in dogajanja pred sklenitvijo izročilne pogodbe. Prav tako je pravilno njegovo izhodišče, da je za odločitev o utemeljenosti zahtevka ključen odnos med pravdnima strankama. Ker pa sta na ta odnos pomembno vplivala tudi njuna partnerja, ga sodišče prve stopnje pravilno ni presojalo izolirano, temveč je obravnavalo tudi druga razmerja v družini. Šele na ta način je namreč lahko ugotovilo, ali gre poslabšanje odnosa med pravdnima strankama pripisati spremenjenemu obnašanju toženke ali pa je posledica nerazčiščenih odnosov v družini ter ravnanja tožnice in A. A.
Stališče, da nekdo, ki je zaposlen pri pravdni stranki, ne bi smel biti zaslišan kot priča, ni pravilno in nima podlage v predpisih in odločbah, na katere se pritožnik sklicuje.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - enotna odškodnina
Toženka neutemeljeno opozarja, da je imel tožnik v spornem poletnem obdobju na voljo več kot 4 m2 osebnega prostora. V skladu s sodno prakso se sicer, kadar ima posameznik na voljo več kot 4 m2, pri presoji, ali je prišlo med prestajanjem pripora do nedopustnega posega v posameznikovo intimo, pomanjkanje prostora ne šteje kot odločilen dejavnik, vendar pa je kvadratura, ki jo je imel tožnik na voljo v spornem obdobju v sobah št. 115 in 82, le malo presegla 4 m2 (nekaj cm2, česar posameznik v prostoru niti ne zazna). Glede na navedeno in ker so bile v spornem poletnem obdobju v navedenih sobah štiri osebe (in ne tri ali manj) ter visoke temperature, je pravilna presoja prvostopenjskega sodišča, da je tožnik takrat bival v takšnih nevzdržnih razmerah, ki opravičujejo prisojo denarne odškodnine. Pri tem je tudi pravilno navedlo, da je od števila oseb odvisen tudi hrup v prostoru, slab zrak, zakajenost prostora, vsaka oseba dodatno poveča temperaturo,... Takšne neugodne razmere niso nujno povezane s prestajanjem pripora oziroma so presegle neizogibno raven.
presoja višine denarne odškodnine - povrnitev bodoče škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - materialna škoda - potni stroški - odločanje po prostem preudarku - revalorizacija plačane odškodnine
V sodni praksi se, pri ugotavljanju višine premoženjske škode iz naslova potnih stroškov po prostem preudarku, uporabljajo različne podlage za izračun, njihova izbira pa je odvisna od ponujene trditvene podlage in okoliščin konkretnega primera.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/2. ZPP člen 7, 212, 214, 286.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nepredlagani dokazi - trditveno in dokazno breme
Upnik je bil zmotno prepričan, da dodatna forenzična preiskava ni potrebna, ker naj bi bila domneva zlorabe instituta odpusta dolžnikovih obveznosti dokazana že z ugotovitvijo sodne izvedenke pod točko 2.4 njenega mnenja, da je bilančna postavka "terjatve do podjetnika" konec leta 2015 znašala 215.973,00 EUR, konec leta 2012 pa nič, in njenim pojasnilom pomena te postavke. Izvedenka tudi ni ugotovila, kot to trdi pritožnik, da je dolžnik z navedenim denarjem (215.973,00 EUR) razpolagal neodplačno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019205
ZPP člen 8, 212, 215, 243, 254, 254/3. OZ člen 168.
dokazni standard - dokazno tveganje - prepričanje - pretežna verjetnost - dokazna ocena - dokazno breme - prevalitev procesnega trditvenega bremena - prenehanje najema poslovnega prostora - povrnitev premoženjske škode - cenitev sodnega cenilca - navadna škoda - tržna vrednost
V konkretnem primeru je bilo dokazno breme o obstoju zatrjevane opreme na tožeči stranki, vendar je bilo na drugi stran na toženi stranki dokazno breme glede trditev o neobstoju te opreme (212. člen ZPP). V takih primerih mora biti dokazno tveganje porazdeljeno med obe stranki, tega pa ni mogoče doseči z uporabo dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma), ampak le z dokaznim standardom pretežne verjetnosti. Pri tem kakšen dokazni standard uporabiti, je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi moč razpoložljivih dokazov oziroma ali je stranka dokazno storila vse, kar je lahko storila.
Izvedeni dokazi, predlagani s strani tožeče stranke, so potrdili njene trditve o opremi, ki jo je imela v najetem poslovnem prostoru in jo uporabljala za opravljanje njene dejavnosti. S tem je tožeča stranka uspela dokazati svoje trditve, s čimer se je procesno dokazno breme prevalilo na toženo stranko, še zlasti upoštevaje, da je tožena stranka tista, ki je ravnala malomarno oziroma neupravičeno, ne da bi o tem obvestila tožečo stranko, sporen poslovni prostor izpraznila in ga (po pomoti) oddala tretjemu, tožeči stranki pa še vedno pošiljala račune za najemnino. Tožena strank bi zato morala z nasprotnimi dokazi izničiti uspeh dokazovanja tožeče stranke, vendar ji to ni uspelo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018411
OZ člen 247, 251, 251/5, 587. ZPP člen 108, 285.
najemna pogodba - varščina - pobot - pobotni ugovor - procesni pobot - višina škode - trditveno breme - informativni dokaz - materialno procesno vodstvo - pogodbena kazen - nezadostne trditve o višini škode
Zgolj opis poškodb na poslovnih prostorih in pavšalna navedba, da je nastala škoda najmanj v višini vtoževane terjatve, ob konkretnem ugovoru tožeče stranke o višini (preostale) v pobot uveljavljane škode, ne zadoščata. Trditve tožene stranke ne omogočajo preizkusa toženkinega izračuna višine zatrjevane škode. Po ugovoru tožeče stranke tožena ni konkretizirala oziroma razkrila, na kakšni podlagi je ocenila, da bi škoda lahko dosegla zatrjevano višino. Tako ostaja nepojasnjeno, kako je tožena stranka prišla ravno do takšne ocene višine škode. Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza - postavitev izvedenca ustrezne stroke.
Materialno procesno vodstvo je določeno v tesni povezanosti z dolžno skrbnostjo strank pri navajanju in dokazovanju. Kršitev materialnega procesnega vodstva je mogoče ugotoviti zgolj v primerih, ko stranki ni mogoče očitati, da bi lahko, če bi bila dovolj skrbna, pravočasno navedla vsa pravno relevantna dejstva in nato zanje ponudila dokaze. Obveznost sodišča namreč ni neomejena. Določena je v sorazmerju z vlogo vseh subjektov v postopku in z upoštevanjem temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem. Ugovor tožeče stranke je tako na toženo stranko prevalil breme ustreznega pojasnila izračuna (preostale) zatrjevane škode, ki pa ga slednja ni izpolnila. Tako bi morala računati s tem, da bo sodišče prve stopnje sprejelo argumente tožeče stranke.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1, 142/3, 149, 149/5, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 179.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar pa je to mogoče samo z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Na tožencu je bilo tako breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Tega bremena pa po presoji pritožbenega sodišča ni zmogel.