KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018393
KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Obsojeni ni izkazal nobene realne pripravljenosti za izpolnitev obveznosti, saj oškodovancem ni plačal niti eura, z oškodovanci pa tudi ni stopil v kontakt, prav tako pa ne z njihovim pooblaščencem, ampak je bil po danih zagotovilih, da bo plačal, povsem pasiven.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00018978
Zakon o javnih financah člen 55, 55/1, 55/2. ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 3a/5, 3a/11, 3a/12. ZPP člen 324, 324/4. ZVis člen 73, 75. Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (2011) člen 3, 5, 23.
standard obrazloženosti odločbe - pravica do pritožbe - financiranje visokošolske dejavnosti - inšpekcijski nadzor - dodatek za stalno pripravljenost - neupravičeno izplačilo - namenska poraba sredstev - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - izplačilo plač - proračunska sredstva - proračunski uporabnik - neposredni uporabnik - pravni temelj zahtevka
ZSPJS podrobno ureja ravnanja v primeru nezakonitosti pri izplačilu plač javnim uslužbencem, za kar je šlo tudi v konkretnem primeru. V primeru, če se (v postopku, ki ga sproži ustanovitelj, to je Republika Slovenija) ugotovi odškodninska odgovornost osebe, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca v proračunskem uporabniku, mora le ta oškodovancu povrniti škodo, ki je bila povzročena z določitvijo in izplačilom plač v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona. V konkretnem primeru tožeča stranka ne nastopa kot ustanovitelj delodajalca, ki je javnim uslužbencev izplačeval dodatke in tudi tožbe ne temelji na določbi 11. in 12. člena ZSPJS, zato sodišče prve stopnje pravilno zahtevka ni presojalo na odškodninski podlagi.
Ker je med pravdnima strankama sporna pravna podlaga zahtevka za vrnitev neupravičeno izplačanih dodatkov za stalno pripravljenost zaposlenim, to terja od sodišča prve stopnje, da se jasno in pravilno do nje opredeli. Od odgovora na vprašanje, kaj je v konkretnem primeru temelj za vrnitev prejetih sredstev iz vira MIZŠ, je odvisna tudi relevantnost ugovorov, ki jih je podala tožena stranka proti zahtevku.
Strankam je treba zagotoviti pravico do učinkovite pritožbe zoper odločbo prvostopenjskega sodišča. Posledično je tudi standard obrazloženosti odločb sodišč druge stopnje nižji od standarda obrazloženosti odločb sodišč prve stopnje, saj lahko pravdni stranki pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja uveljavljata le s pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo, ne pa z izrednimi pravnimi sredstvi zoper drugostopenjsko odločbo
ZGD-1 člen 59, 59/1. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/2, 432, 432-2, 433, 433/1, 438, 438/1, 438/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pravna korist za vložitev pravnih sredstev - subjekt vpisa kot pritožnik - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Subjekt vpisa v sodni register, zoper katerega je bil začet postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, po ZFPPIPP nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018105
ZPP člen 8, 311, 311/1. SPZ člen 95, 96. OZ člen 198.
uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - prostovoljna opustitev uporabe solastne stvari - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče - obogatitveni zahtevek - prikrajšanje - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Pravna podlaga za obogatitveni zahtevek je le korist, ki je uporabniku stvari že nastala oziroma prikrajšanje, do katerega je že prišlo. Sodišče sme toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (prvi odstavek 311. člena ZPP).
oškodovanec - predlog za kazenski pregon - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - opravičilo - očitna pomota - ustavitev kazenskega postopka
Sodišče druge stopnje sprejema pritožbene navedbe oškodovanke, da je v opravičilu naveden datum glavne obravnave 5. 6. 2018 (namesto datuma 5. 7. 2018) "lapsus", saj očitno pomoto prepričljivo utemeljuje s podatkom, da je opravičilo oddala priporočeno po pošti 20. 6. 2018.
Zapis oškodovanke, da opravičuje izostanek z glavne obravnave 5. 6. 2018, je mogoče oceniti izključno kot očitno pomoto v datumu, posledično pa so zaključki izpodbijanega sklepa, da oškodovanka izostanka z glavne obravnave 5. 7. 2018 naj ne bi opravičila in naj bi z neopravičenim izostankom umaknila predlog za pregon, kar naj bi narekovalo ustavitev kazenskega postopka zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki naj bi ga storil na škodo te oškodovanke, kar v pritožbi smiselno zatrjuje tudi pritožnica, napačni.
ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 394, 394-6, 394-10. ZIZ člen 23. OZ člen 14.
ugotovitvena tožba - ugotovitev ničnosti listine - ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja - verodostojna listina - izpisek odprtih postavk - enostranski pravni posel - pravni interes za ugotovitveno tožbo - obnova izvršilnega postopka
V skladu z drugim odstavkom 181. člena ZPP je posebna procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe pravni interes. Ta predpostavka od tožeče stranke zahteva izkaz, da je njen pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, da je ugotovitvena tožba primerno sredstvo za odpravo te negotovosti in da tožeča stranka nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavarovala svoj pravni položaj.
Ugotovitev ničnosti listine ne more biti ustrezna podlaga za obnovo postopka in s tem za razveljavitev pravnomočne sodne odločbe in nastanek kondikcijskega zahtevka tožnice, zato obravnavana ugotovitvena tožba ni primerno sredstvo za odpravo zatrjevane negotovosti tožnice, s tem pa tudi ni izkazan pravni interes zanjo.
Izpis odprtih postavk ne predstavlja enostranske izjave volje upnika, ki povzroči nastanek pravnega razmerja (in nastanek terjatve upnika do dolžnika), temveč gre (le) za listino (dokument), ki jo sestavi upnik in ki vsebuje podatek o neporavnanih zapadlih obveznostih dolžnika, ki so nastale na podlagi pravnega posla (npr. pogodbe) med upnikom in dolžnikom.
krajevna in stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - priznanje očetovstva - povračilo izplačanih zneskov preživnine - povrnitev stroškov preživljanja - predhoden preizkus tožbe - ugovor pristojnosti - odgovor na tožbo - ločitev pravd
Za odločanje v zadevi za vračilo preživnine in ugotovitev neveljavnosti priznanja očetovstva je pristojno Okrožno sodišče v Kranju, ki bo zahtevka obravnavalo v ločenih pravdah.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 5/3, 19, 19-7. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 8, 8/3. OZ člen 171.
Tožena stranka se svoje odgovornosti tudi ne more razbremeniti s pritožbenimi navedbami, da je vgradila mehanske lopute prav zaradi okvar avtomatskega sistema in z namenom nadaljnjega varnega ter zdravega opravljanja dela. Že opisani mehanski način odpiranja loput z vsemi spremljajočimi okoliščinami je delavce izpostavljal potencialni nevarnosti zdrsa ali poškodbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da običajno vzdrževanje stroja in izvedba sprejetih zaščitnih ukrepov nista zadoščali. Navedlo je, katere ukrepe bi tožena stranka za zagotovitev varnega dela morala sprejeti in ugotovilo, da bi škodni dohodek lahko preprečila. S tem pa se je kot utemeljen izkazal očitek tožeče stranke toženi stranki, da je opustila dolžnost delavcem zagotoviti brezhibno delovno opremo oziroma ni izvedla vseh ukrepov, da bi se nevarnost znižala na najmanjšo možno mero (prvi odstavek 4. člena in tretji odstavek 8. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme). Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu tako, da zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme (prvim in tretji odstavek 5. člena ter 7. točka 19. člena ZVZD-1), tej zahtevi pa tožena stranka ni zadostila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018411
OZ člen 247, 251, 251/5, 587. ZPP člen 108, 285.
najemna pogodba - varščina - pobot - pobotni ugovor - procesni pobot - višina škode - trditveno breme - informativni dokaz - materialno procesno vodstvo - pogodbena kazen - nezadostne trditve o višini škode
Zgolj opis poškodb na poslovnih prostorih in pavšalna navedba, da je nastala škoda najmanj v višini vtoževane terjatve, ob konkretnem ugovoru tožeče stranke o višini (preostale) v pobot uveljavljane škode, ne zadoščata. Trditve tožene stranke ne omogočajo preizkusa toženkinega izračuna višine zatrjevane škode. Po ugovoru tožeče stranke tožena ni konkretizirala oziroma razkrila, na kakšni podlagi je ocenila, da bi škoda lahko dosegla zatrjevano višino. Tako ostaja nepojasnjeno, kako je tožena stranka prišla ravno do takšne ocene višine škode. Manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokaza - postavitev izvedenca ustrezne stroke.
Materialno procesno vodstvo je določeno v tesni povezanosti z dolžno skrbnostjo strank pri navajanju in dokazovanju. Kršitev materialnega procesnega vodstva je mogoče ugotoviti zgolj v primerih, ko stranki ni mogoče očitati, da bi lahko, če bi bila dovolj skrbna, pravočasno navedla vsa pravno relevantna dejstva in nato zanje ponudila dokaze. Obveznost sodišča namreč ni neomejena. Določena je v sorazmerju z vlogo vseh subjektov v postopku in z upoštevanjem temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem. Ugovor tožeče stranke je tako na toženo stranko prevalil breme ustreznega pojasnila izračuna (preostale) zatrjevane škode, ki pa ga slednja ni izpolnila. Tako bi morala računati s tem, da bo sodišče prve stopnje sprejelo argumente tožeče stranke.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - plačilo najemnine - vročanje - pravilna vročitev tožbe v odgovor
Pisanja zamudne sodbe se mora sodišče prve stopnje lotiti tako, da najprej preveri, ali je tožba tožencu pravilno vročena v odgovor in ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo. Če sta oba odgovora pozitivna, sodišče nadalje iz tožbenih navedb izlušči dejstva, ki jih kratko (v alinejah ali strnjeno) povzame, nato pa preveri dvoje: prvič, ali utemeljenost zahtevka (delno ali v celoti) izhaja iz teh dejstev, in drugič, ali ta dejstva morebiti nasprotujejo dokazom, ki jih je tožbi priložil tožnik sam, ali splošno znanim dejstvom. Preizkušanje nasprotja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbi priloženimi dokazi ne pomeni, da sodišče preverja utemeljenost tožbenih trditev niti sodišče dokazov ne ocenjuje, kot sicer to velja za pisanje sodbe, ki sledi kontradiktornemu postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020896
KZ-1 člen 57, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
nasilje v družini - konkretizacija zakonskih znakov - čas storitve kaznivega dejanja - pogojna obsodba - tek preizkusne dobe - dejansko stanje - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine
Celotno ravnanje obtoženca, opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je trajalo več let, po oceni pritožbenega sodišča nedvomno izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini, glede na trajanje in intenzivnost ravnanja pa je izpolnjen tudi zakonski znak spravljanje oškodovanke v podrejeni položaj.
zakonski znaki kaznivega dejanja - tatvina - posebno predrzen način
Pri kaznivem dejanju velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 morajo biti navedene konkretne okoliščine, iz katerih izhaja, da običajna tatvina, ki je sicer že sama po sebi predrzna, izrazito odstopa od ostalih kaznivih dejanj tatvine. Po sodni praksi se kot posebno predrzen način šteje npr. tatvina izvršena pri vstopanju potnikov v avtobus, kjer je torej prisotnih več ljudi, nadalje v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci, iztrganje torbice iz rok in podobno.
ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019344
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost odvetnika - sodba presenečenja - dolžna skrbnost - skrbnost odvetnika - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom
Za sodbo presenečenja ne gre v primeru, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka ne strinja. Prepoved sodbe presenečenja stranko varuje pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva njenih pravic. O sodbi presenečenja je zato mogoče govoriti v primeru, ko sodišče odločitev opre na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede te podlage bistvenega pomena.
Toženka je bila dovolj skrbna in je poskrbela, da je tožnika obvestila o prejetem sklepu in mu dala na voljo dovolj časa, da bi se lahko na prejeto pošto odzval in naročil dodatna dejanja (po posvetu bi lahko predložil dokazilo o plačilu kupnine), vendar tega ni storil. Zakoniti zastopnik toženke je ravnal zadosti skrbno, ko pritožbe ni vložil brez izrecne izjave tožnika. Med strankama ni bilo dogovorjeno, da bi odvetnik v vsakem primeru vlagal pritožbe.
ZUreP-1 člen 106, 106/6. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 207, 207/6. ZPP člen 21, 21/2.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - dejanska razlastitev - višina denarne odškodnine - stroški postopka - nepravdno sodišče
Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 335/2017 z dne 26. 4. 20184 sprejelo stališče (ki mu to pritožbeno sodišče sledi), da v primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnine v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine, pri čemer tako o odškodnini za razlaščeno zemljišče kot tudi o obrestih od nje v takem primeru odloča nepravdno sodišče.
izročilna pogodba - preklic izročilne pogodbe - huda nehvaležnost - dejansko stanje - dokazi in dokazna ocena
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da odnosa med pravdnima strankama po sklenitvi izročilne pogodbe ni mogoče ocenjevati neodvisno od preteklih družinskih razmer in dogajanja pred sklenitvijo izročilne pogodbe. Prav tako je pravilno njegovo izhodišče, da je za odločitev o utemeljenosti zahtevka ključen odnos med pravdnima strankama. Ker pa sta na ta odnos pomembno vplivala tudi njuna partnerja, ga sodišče prve stopnje pravilno ni presojalo izolirano, temveč je obravnavalo tudi druga razmerja v družini. Šele na ta način je namreč lahko ugotovilo, ali gre poslabšanje odnosa med pravdnima strankama pripisati spremenjenemu obnašanju toženke ali pa je posledica nerazčiščenih odnosov v družini ter ravnanja tožnice in A. A.
OZ člen 86. ZJShemRS člen 6, 7, 7/2, 8, 10, 17a, 17a/1. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (2009) člen 4, 4/1. ZS člen 3.
kreditna pogodba - pogodba o jamstvu - jamstvo države - ničnost - ničnostni razlog - exceptio illegalis
Drugi odstavek 7. člena ZJShemRS zgolj primeroma našteva namene financiranja, za katera se lahko zagotovi jamstvo države.
Tožeči stranki nista zatrjevali nobenega od ničnostnih razlogov iz prvega odstavka 17a. člena ZJShemRS, ki določa, da so kreditne pogodbe, sklenjene v nasprotju s 6., 7. in 10. členom tega zakona, nične.
ZIZ člen 1, 1/2, 16, 196, 197, 197/1, 197/1-2, 208. OZ člen 378, 378/1. ZDavP-2 člen 93, 93/1, 96, 96/1.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - prednostno poplačilo - davki in prispevki - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zakonske zamudne obresti - plačilo obresti - akcesornost zamudnih obresti - gramatikalna razlaga - lex specialis
Med prednostne terjatve je šteti le davek na promet nepremičnin, za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje. Zakonske zamudne obresti od teh pa ne morejo imeti narave prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ izrecno ne določa. Na ta način ni zanikana akcesornost zakonskih zamudnih obresti, temveč je le posebej prirejena v izvršilnem postopku.
Določbe ZIZ se v tem postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene za prodano nepremičnino, upoštevajo kot določbe lex specialis.
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 278. ZGD-1 člen 498, 499, 499/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - aktivna procesna legitimacija - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - upravičeni predlagatelj za začetek stečajnega postopka - pravne posledice uspešnega izpodbijanja - nastop posledic
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da je ob verjetno izkazani terjatvi pred pravnomočnostjo sodbe v postopku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnik v zamudi v trenutku, ko je bil pozvan, da zadevno terjatev prostovoljno plača. Po izrecni določbi prvega odstavka 278. člena ZFPPIPP pravne posledice izpodbitega pravnega dejanja (to je povračilni zahtevek) nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja. Zapadlost povračilnega zahtevka je torej vezana na pravnomočnost sodbe o razveljavitvi pravnih učinkov izpodbitega pravnega dejanja, ne pa na poziv k njegovemu prostovoljnemu plačilu.
ZZZDR člen 51. ZPP člen 189, 189/3, 399, 399/2, 399/2-8.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - nasprotna tožba - litispendenca - neizvedba dokaza
V skladu z novejšo sodno prakso toženi stranki, ki meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe. To pa ne pomeni, da tožena stranka ne sme vložiti nasprotne tožbe in bi jo bilo treba zato zavreči.