OZ člen 73. SZ-1 člen 68, 68/2, 68/3. ZEN člen 74.
odpoved pogodbe - veljavnost odpovedi - pogodbena stranka - pooblastila upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - stanovanjska soseska
Naročniki so v Pogodbi opredeljeni točno tako, kot to zahteva drugi odstavek 68. člena SZ-1. Namesto, da bi bili v njej navedeni vsi, Pogodba vsebuje le navedbo Etažni lastniki. Tudi večstanovanjske stavbe so v Pogodbi (dovolj) natančno označene z navedbo ulice, hišne številke in s krajem, kjer se nahajajo. Pritožnik zato tudi nima prav, češ da je stranka Pogodbe soseska oziroma etažni lastniki soseske kot take.
Za stališče, da je natančna označba večstanovanjske stavbe lahko zgolj njena identifikacijska oznaka po 74. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin, v pravnem redu ni podlage.
ZNP člen 37. ZPP člen 360, 360/1. ZDZdr člen 30, 30/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstveni zavod - nerelevantne pritožbene navedbe - ugoditev pritožbi
Pritožbeno sodišče je že v postopku po pritožbi nasprotne udeleženke njeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarilo je, da je odločitev sodišča, da se udeleženko namesti v socialno varstveni zavod, preuranjena in sodišču prve stopnje naložilo, da dopolni dokazni postopek. Že iz navedenega razloga je bilo potrebno ugoditi tudi še pravočasni pritožbi socialno varstvenega zavoda, ne da bi pritožbeno sodišče posebej odgovarjalo na pritožbene navedbe, saj so glede na razloge, ki so vodili do ugoditve pritožbi udeleženke, v tej fazi postopka za odločitev nepomembne navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).
Stališče, da nekdo, ki je zaposlen pri pravdni stranki, ne bi smel biti zaslišan kot priča, ni pravilno in nima podlage v predpisih in odločbah, na katere se pritožnik sklicuje.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - enotna odškodnina
Toženka neutemeljeno opozarja, da je imel tožnik v spornem poletnem obdobju na voljo več kot 4 m2 osebnega prostora. V skladu s sodno prakso se sicer, kadar ima posameznik na voljo več kot 4 m2, pri presoji, ali je prišlo med prestajanjem pripora do nedopustnega posega v posameznikovo intimo, pomanjkanje prostora ne šteje kot odločilen dejavnik, vendar pa je kvadratura, ki jo je imel tožnik na voljo v spornem obdobju v sobah št. 115 in 82, le malo presegla 4 m2 (nekaj cm2, česar posameznik v prostoru niti ne zazna). Glede na navedeno in ker so bile v spornem poletnem obdobju v navedenih sobah štiri osebe (in ne tri ali manj) ter visoke temperature, je pravilna presoja prvostopenjskega sodišča, da je tožnik takrat bival v takšnih nevzdržnih razmerah, ki opravičujejo prisojo denarne odškodnine. Pri tem je tudi pravilno navedlo, da je od števila oseb odvisen tudi hrup v prostoru, slab zrak, zakajenost prostora, vsaka oseba dodatno poveča temperaturo,... Takšne neugodne razmere niso nujno povezane s prestajanjem pripora oziroma so presegle neizogibno raven.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018393
KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Obsojeni ni izkazal nobene realne pripravljenosti za izpolnitev obveznosti, saj oškodovancem ni plačal niti eura, z oškodovanci pa tudi ni stopil v kontakt, prav tako pa ne z njihovim pooblaščencem, ampak je bil po danih zagotovilih, da bo plačal, povsem pasiven.
Če je sporna le odločitev o stroških postopka, sodišče o zadevi ni dolžno razpravljati in izvajati dokaznega postopka. Odločitev je odvisna od presoje trditev in njihove skladnosti z listinami.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1, 142/3, 149, 149/5, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 179.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar pa je to mogoče samo z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Na tožencu je bilo tako breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Tega bremena pa po presoji pritožbenega sodišča ni zmogel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018105
ZPP člen 8, 311, 311/1. SPZ člen 95, 96. OZ člen 198.
uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - prostovoljna opustitev uporabe solastne stvari - dokazna ocena - ocena verodostojnosti priče - obogatitveni zahtevek - prikrajšanje - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Pravna podlaga za obogatitveni zahtevek je le korist, ki je uporabniku stvari že nastala oziroma prikrajšanje, do katerega je že prišlo. Sodišče sme toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (prvi odstavek 311. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 278. ZGD-1 člen 498, 499, 499/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - aktivna procesna legitimacija - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - upravičeni predlagatelj za začetek stečajnega postopka - pravne posledice uspešnega izpodbijanja - nastop posledic
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da je ob verjetno izkazani terjatvi pred pravnomočnostjo sodbe v postopku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnik v zamudi v trenutku, ko je bil pozvan, da zadevno terjatev prostovoljno plača. Po izrecni določbi prvega odstavka 278. člena ZFPPIPP pravne posledice izpodbitega pravnega dejanja (to je povračilni zahtevek) nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja. Zapadlost povračilnega zahtevka je torej vezana na pravnomočnost sodbe o razveljavitvi pravnih učinkov izpodbitega pravnega dejanja, ne pa na poziv k njegovemu prostovoljnemu plačilu.
Če je obtoženec obsojen na denarno kazen, se v sodbi (poleg števila dnevnih zneskov in višine dnevnega zneska) navede rok, v katerem mora denarno kazen plačati, in način, kako se izvrši denarna kazen, če se tudi prisilno ne more izterjati. Ker izvršitev denarne kazni z zaporom ne pomeni naknadne spremembe pravnomočne denarne kazni v zapor, saj se pravnomočna kazen lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, in še to samo v obsojenčevo korist, temveč gre za način izvršitve pravnomočne denarne kazni, mora biti obtoženec z načinom izvršitve denarne kazni seznanjen že v obsodilni sodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00018886
OZ člen 131, 187, 188, 188/1, 189, 630, 963, 963/1, 963/4, 963/5. ZPP člen 355.
odgovorna oseba - regresni zahtevek zavarovalnice - temelj odgovornosti - zavarovanje pred odgovornostjo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - gradbeni podizvajalec - stranski intervenient - podjemna pogodba - odgovornost podjemnika - zavarovalno razmerje - zavarovalna pogodba - odškodninsko razmerje - splošna pravila odškodninskega prava - škoda - regres plačnika - regresni zahtevek - pasivna legitimacija
V danem primeru vsebinski temelj odgovornosti zavarovanke tožeče stranke predstavlja določba 187. člena OZ. Tožeča stranka je bila namreč naročnik izvedbe gradbenih del. Vendar pa 187. člen OZ ni samostojna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti naročitelja in izvajalca del na nepremičnini, temveč je samo podlaga za (v odnosu do oškodovanca) solidarno odgovornost naročitelja za škodo v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, za katero odgovarja izvajalec teh del (gre torej za posebno obliko odgovornosti za ravnanje drugega). Naročiteljeva odgovornost je torej odvisna od odškodninske odgovornosti izvajalca.
V primeru, ko naročnik v razmerju do tretjega (oškodovanca) izpolni svojo solidarno zavezo, ima pravico od vsakega drugega dolžnika zahtevati, da mu povrne tisto, kar je plačal zanj (prim. prvi odstavek 188. člena OZ). To pomeni, da svoj regresni zahtevek lahko naslovi tako na dejanskega povzročitelja škode (tj. odgovornega za škodo; v obravnavanem primeru naj bi bila po trditvah tožeče stranke to družba S. d. o. o. oziroma podizvajalec), kot tudi na družbo, s katero ima podizvajalec sklenjeno podjemno pogodbo (v tem primeru družbo A. d. o. o.). Podjemnik namreč odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga bil sam opravil (630. člen OZ).
Zavarovančeve pravice ne preidejo na zavarovalnico, če je škodo povzročil nekdo, za katerega zavarovanec odgovarja. Kot zavarovanec je v tem primeru mišljen naročnik, kot nekdo, za katerega ravnanje zavarovanec odgovarja, pa izvajalec oziroma podizvajalec. Če je slednji zavarovan pred odgovornostjo, pa subrogacija ni izključena. V tem primeru bo zavarovalnica svojo pravico uveljavljala od zavarovalnice, pri kateri je zavarovana povzročiteljeva odgovornost.
začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - obstoj terjatve ob začetku stečajnega postopka - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ločitvena pravica - pritožba stranskega intervenienta - stranski intervenient - izločitvena pravica - hipoteka na nepremičnini - zastavna pravica na nepremičnini
Pritožnik pravilno poudarja, da so predmet prijave in preizkusa terjatev glavnica in kapitalizirani znesek obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti, ne pa tudi obresti od dneva začetka stečajnega postopka dalje. Zato tudi sodišče s sodbo, izdano na podlagi tožbe po prvem odstavku 300. člena ZFPPIPP, ugotovi obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka.
Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka in v delu VI. točke izreka, kolikor se nanaša na nepremičnino ID znak 000-2269/2-0, razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do nobene od pravno relevantnih trditev, ki jih je podal stranski intervenient.
V preostalem delu pa je pritožbeno sodišče pritožbo stranskega intervenienta zavrglo (352. člen ZPP), saj z odločitvijo sodišča prve stopnje v preostalem delu, zlasti z odločitvijo o ločitvenih pravicah na nepremičninah, ki niso predmet prijavljene izločitvene pravice stranskega intervenienta, ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, ki ga ima kot izločitveni upnik. Intervenient ima pravni interes za pritožbo le zoper tisti del sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - plačilo najemnine - vročanje - pravilna vročitev tožbe v odgovor
Pisanja zamudne sodbe se mora sodišče prve stopnje lotiti tako, da najprej preveri, ali je tožba tožencu pravilno vročena v odgovor in ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo. Če sta oba odgovora pozitivna, sodišče nadalje iz tožbenih navedb izlušči dejstva, ki jih kratko (v alinejah ali strnjeno) povzame, nato pa preveri dvoje: prvič, ali utemeljenost zahtevka (delno ali v celoti) izhaja iz teh dejstev, in drugič, ali ta dejstva morebiti nasprotujejo dokazom, ki jih je tožbi priložil tožnik sam, ali splošno znanim dejstvom. Preizkušanje nasprotja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbi priloženimi dokazi ne pomeni, da sodišče preverja utemeljenost tožbenih trditev niti sodišče dokazov ne ocenjuje, kot sicer to velja za pisanje sodbe, ki sledi kontradiktornemu postopku.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 17, 19. ZPP člen 286. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 12, 12/1. OZ člen 171.
Dejstvo je, da je delavec sodeloval v delovnem procesu, ki je vseboval uporabo motorne žage. Sodna praksa je že sprejela stališče, da je delujoča motorna žaga nevarna stvar, žaganje drv s tako žago pa nevarna dejavnost. Tožena stranka je navsezadnje tudi sama v odgovoru na tožbo navedla, da delavci na delovnem mestu „Zidar I“ glede na vrsto in naravo dela občasno uporabljajo motorno žago, kar je skladno tudi z izjavo delavca, da so na nekaterih gradbiščih po potrebi z žago delali, čeprav tega ne bi smeli in da je opravljal tudi tesarska dela, čeprav ni bil zaposlen na tem delovnem mestu. Njeno uporabo je tožena stranka tako tiho dopuščala in verjetnosti nastanka nezgode pri delu s tem delovnim sredstvom kljub identificirani nevarnosti ni upoštevala pri oceni tveganj.
gospodarski spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavržena vloga - zavrženje tožbe
Vloga stranke, ki je zaradi izostanka procesnih predpostavk zavržena, se šteje, kot da sploh ni bila vložena. Zato trditev in dokazov iz takšne vloge ni mogoče upoštevati.
ZZZDR člen 51. ZPP člen 189, 189/3, 399, 399/2, 399/2-8.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - nasprotna tožba - litispendenca - neizvedba dokaza
V skladu z novejšo sodno prakso toženi stranki, ki meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevane polovice, ni treba vložiti nasprotne tožbe. To pa ne pomeni, da tožena stranka ne sme vložiti nasprotne tožbe in bi jo bilo treba zato zavreči.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 432, 432/1, 432/1-2.
odreditev pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost - neogibnost pripora - sorazmernost pripora - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost
Upoštevaje obdolženčevo nagnjenost k nasilnemu razreševanju medsebojnih odnosov, njegovo predkaznovanost, način in intenziteto storitve sedaj obravnavanega kaznivega dejanja, ki naj bi bilo storjeno le pet dni po tem, ko je prenehala predhodno izrečena prepoved približevanja isti oškodovanki, izkaže pripor kot neogibno potreben ukrep za odpravo obdolženčeve ponovitvene nevarnosti in s tem tudi sorazmerno nevarnosti, ki bi nastopila s prostostjo obdolženca po prestani kazni.
zakonski znaki kaznivega dejanja - tatvina - posebno predrzen način
Pri kaznivem dejanju velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 morajo biti navedene konkretne okoliščine, iz katerih izhaja, da običajna tatvina, ki je sicer že sama po sebi predrzna, izrazito odstopa od ostalih kaznivih dejanj tatvine. Po sodni praksi se kot posebno predrzen način šteje npr. tatvina izvršena pri vstopanju potnikov v avtobus, kjer je torej prisotnih več ljudi, nadalje v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci, iztrganje torbice iz rok in podobno.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je fizična oseba in ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Po vsebini pa v tej zadevi ne gre za spor iz drugega odstavka 481. ali 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim od kriterijev, določenih v drugem odstavku 32. člena ZPP, kakor tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče, glede na prebivališče tožene stranke torej Okrajno sodišče v Ljubljani (prim. prvi odstavek 47. člena ZPP).
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 5/3, 19, 19-7. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 4/1, 8, 8/3. OZ člen 171.
Tožena stranka se svoje odgovornosti tudi ne more razbremeniti s pritožbenimi navedbami, da je vgradila mehanske lopute prav zaradi okvar avtomatskega sistema in z namenom nadaljnjega varnega ter zdravega opravljanja dela. Že opisani mehanski način odpiranja loput z vsemi spremljajočimi okoliščinami je delavce izpostavljal potencialni nevarnosti zdrsa ali poškodbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da običajno vzdrževanje stroja in izvedba sprejetih zaščitnih ukrepov nista zadoščali. Navedlo je, katere ukrepe bi tožena stranka za zagotovitev varnega dela morala sprejeti in ugotovilo, da bi škodni dohodek lahko preprečila. S tem pa se je kot utemeljen izkazal očitek tožeče stranke toženi stranki, da je opustila dolžnost delavcem zagotoviti brezhibno delovno opremo oziroma ni izvedla vseh ukrepov, da bi se nevarnost znižala na najmanjšo možno mero (prvi odstavek 4. člena in tretji odstavek 8. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme). Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu tako, da zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme (prvim in tretji odstavek 5. člena ter 7. točka 19. člena ZVZD-1), tej zahtevi pa tožena stranka ni zadostila.