KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018393
KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Obsojeni ni izkazal nobene realne pripravljenosti za izpolnitev obveznosti, saj oškodovancem ni plačal niti eura, z oškodovanci pa tudi ni stopil v kontakt, prav tako pa ne z njihovim pooblaščencem, ampak je bil po danih zagotovilih, da bo plačal, povsem pasiven.
izročilna pogodba - preklic izročilne pogodbe - huda nehvaležnost - dejansko stanje - dokazi in dokazna ocena
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da odnosa med pravdnima strankama po sklenitvi izročilne pogodbe ni mogoče ocenjevati neodvisno od preteklih družinskih razmer in dogajanja pred sklenitvijo izročilne pogodbe. Prav tako je pravilno njegovo izhodišče, da je za odločitev o utemeljenosti zahtevka ključen odnos med pravdnima strankama. Ker pa sta na ta odnos pomembno vplivala tudi njuna partnerja, ga sodišče prve stopnje pravilno ni presojalo izolirano, temveč je obravnavalo tudi druga razmerja v družini. Šele na ta način je namreč lahko ugotovilo, ali gre poslabšanje odnosa med pravdnima strankama pripisati spremenjenemu obnašanju toženke ali pa je posledica nerazčiščenih odnosov v družini ter ravnanja tožnice in A. A.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020896
KZ-1 člen 57, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
nasilje v družini - konkretizacija zakonskih znakov - čas storitve kaznivega dejanja - pogojna obsodba - tek preizkusne dobe - dejansko stanje - kazenska sankcija - olajševalne in obteževalne okoliščine
Celotno ravnanje obtoženca, opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je trajalo več let, po oceni pritožbenega sodišča nedvomno izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini, glede na trajanje in intenzivnost ravnanja pa je izpolnjen tudi zakonski znak spravljanje oškodovanke v podrejeni položaj.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - plačilo najemnine - vročanje - pravilna vročitev tožbe v odgovor
Pisanja zamudne sodbe se mora sodišče prve stopnje lotiti tako, da najprej preveri, ali je tožba tožencu pravilno vročena v odgovor in ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo. Če sta oba odgovora pozitivna, sodišče nadalje iz tožbenih navedb izlušči dejstva, ki jih kratko (v alinejah ali strnjeno) povzame, nato pa preveri dvoje: prvič, ali utemeljenost zahtevka (delno ali v celoti) izhaja iz teh dejstev, in drugič, ali ta dejstva morebiti nasprotujejo dokazom, ki jih je tožbi priložil tožnik sam, ali splošno znanim dejstvom. Preizkušanje nasprotja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbi priloženimi dokazi ne pomeni, da sodišče preverja utemeljenost tožbenih trditev niti sodišče dokazov ne ocenjuje, kot sicer to velja za pisanje sodbe, ki sledi kontradiktornemu postopku.
oškodovanec - predlog za kazenski pregon - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - opravičilo - očitna pomota - ustavitev kazenskega postopka
Sodišče druge stopnje sprejema pritožbene navedbe oškodovanke, da je v opravičilu naveden datum glavne obravnave 5. 6. 2018 (namesto datuma 5. 7. 2018) "lapsus", saj očitno pomoto prepričljivo utemeljuje s podatkom, da je opravičilo oddala priporočeno po pošti 20. 6. 2018.
Zapis oškodovanke, da opravičuje izostanek z glavne obravnave 5. 6. 2018, je mogoče oceniti izključno kot očitno pomoto v datumu, posledično pa so zaključki izpodbijanega sklepa, da oškodovanka izostanka z glavne obravnave 5. 7. 2018 naj ne bi opravičila in naj bi z neopravičenim izostankom umaknila predlog za pregon, kar naj bi narekovalo ustavitev kazenskega postopka zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki naj bi ga storil na škodo te oškodovanke, kar v pritožbi smiselno zatrjuje tudi pritožnica, napačni.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je fizična oseba in ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Po vsebini pa v tej zadevi ne gre za spor iz drugega odstavka 481. ali 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim od kriterijev, določenih v drugem odstavku 32. člena ZPP, kakor tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče, glede na prebivališče tožene stranke torej Okrajno sodišče v Ljubljani (prim. prvi odstavek 47. člena ZPP).
motenje posesti - spor zaradi motenja - posest na stanovanju - odklop električne energije - vstop v stanovanje - zamenjava ključavnice - stanje ob zaključku glavne obravnave - pasivna legitimacija - motilec posesti - sprememba lastništva - dovoljena samopomoč - rok za posestno varstvo
Glede na to, da je bil tožnik posestnik stanovanja od leta 2014 dalje, odklop elektrike februarja 2016 in zamenjava ključavnice v marcu 2016 ne predstavljata dopustne samopomoči. O takojšnjosti samopomoči kot pogoju za dopustitev samopomoči (v skladu z 31. členom SPZ) v takem primeru (ne glede na to, kdaj je toženec izvedel za posest tožnika) namreč ni moč govoriti. Roka, v katerem se je mogoče poslužiti dopustne samopomoči, SPZ ne predvideva, vendar ta po sami naravi stvari ne more biti daljši od objektivnega roka za sodno varstvo posesti, to je enega leta od dneva, ko je motenje nastalo.
ZGD-1 člen 59, 59/1. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/2, 432, 432-2, 433, 433/1, 438, 438/1, 438/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pravna korist za vložitev pravnih sredstev - subjekt vpisa kot pritožnik - procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Subjekt vpisa v sodni register, zoper katerega je bil začet postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, po ZFPPIPP nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa.
odškodninska odgovornost - plačilo zavarovalnine - obstoj škodnega dogodka - prometna nesreča - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - ugotovljeno dejansko stanje - vmesna sodba
Obravnavana dokazna ocena je vsebinsko prepričljiva, racionalno sprejemljiva in preverljiva. Zaključki so jasni, logični in življenjsko sprejemljivi, zato je dokazna ocena prepričljiva.
presoja višine denarne odškodnine - povrnitev bodoče škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - materialna škoda - potni stroški - odločanje po prostem preudarku - revalorizacija plačane odškodnine
V sodni praksi se, pri ugotavljanju višine premoženjske škode iz naslova potnih stroškov po prostem preudarku, uporabljajo različne podlage za izračun, njihova izbira pa je odvisna od ponujene trditvene podlage in okoliščin konkretnega primera.
Če je obtoženec obsojen na denarno kazen, se v sodbi (poleg števila dnevnih zneskov in višine dnevnega zneska) navede rok, v katerem mora denarno kazen plačati, in način, kako se izvrši denarna kazen, če se tudi prisilno ne more izterjati. Ker izvršitev denarne kazni z zaporom ne pomeni naknadne spremembe pravnomočne denarne kazni v zapor, saj se pravnomočna kazen lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, in še to samo v obsojenčevo korist, temveč gre za način izvršitve pravnomočne denarne kazni, mora biti obtoženec z načinom izvršitve denarne kazni seznanjen že v obsodilni sodbi.
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 278. ZGD-1 člen 498, 499, 499/1.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - aktivna procesna legitimacija - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - upravičeni predlagatelj za začetek stečajnega postopka - pravne posledice uspešnega izpodbijanja - nastop posledic
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da je ob verjetno izkazani terjatvi pred pravnomočnostjo sodbe v postopku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnik v zamudi v trenutku, ko je bil pozvan, da zadevno terjatev prostovoljno plača. Po izrecni določbi prvega odstavka 278. člena ZFPPIPP pravne posledice izpodbitega pravnega dejanja (to je povračilni zahtevek) nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja. Zapadlost povračilnega zahtevka je torej vezana na pravnomočnost sodbe o razveljavitvi pravnih učinkov izpodbitega pravnega dejanja, ne pa na poziv k njegovemu prostovoljnemu plačilu.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1, 142/3, 149, 149/5, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 179.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar pa je to mogoče samo z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Na tožencu je bilo tako breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Tega bremena pa po presoji pritožbenega sodišča ni zmogel.
Predkupni upravičenec lahko s tožbo izpodbija prodajno pogodbo, s katero je kršena njegova zakonita predkupna pravica pri prodaji stvari. Vendar lahko zahteva razveljavitev le glede tistega dela pogodbe, s katerim je dejansko kršena njegova predkupna pravica in ne v celoti, torej tudi v delu, ko predkupne pravice na stvari ne more uveljavljati.
vloga - vloga v elektronski obliki - nepopolna vloga - obvezna sestavina pritožbe - podpis pritožbe - elektronsko podpisana vloga
Po elektronski pošti poslana pritožba sodišču ni bila podpisana z veljavnim kvalificiranim potrdilom, ki se po določbah Pravilnika zahteva pri vlaganju elektronskih vlog za uporabnike, ki imajo v civilnih sodnih postopkih položaj stranke postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018160
ZPP člen 156, 156/1. ZIZ člen 38, 38/6. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 131, 131/1, 131/2, 383, 383/1.
neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - stroški ugovora - stroški predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - začetek postopka osebnega stečaja - javna objava podatkov - neizpodbojna pravna domneva - naključje, ki se primeri stranki - zmotno ravnanje sodišča - zmotna uporaba materialnega prava
Upnik je predlog za izvršbo zoper dolžnika vložil neutemeljeno, poleg tega pa je za dolžnika ugodna odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju upnikovega predloga za izvršbo že pravnomočna, zato je dolžnik upravičen do povrnitve stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, kajti navedeni stroški so mu bili s strani upnika povzročeni neutemeljeno.
OZ člen 73. SZ-1 člen 68, 68/2, 68/3. ZEN člen 74.
odpoved pogodbe - veljavnost odpovedi - pogodbena stranka - pooblastila upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - stanovanjska soseska
Naročniki so v Pogodbi opredeljeni točno tako, kot to zahteva drugi odstavek 68. člena SZ-1. Namesto, da bi bili v njej navedeni vsi, Pogodba vsebuje le navedbo Etažni lastniki. Tudi večstanovanjske stavbe so v Pogodbi (dovolj) natančno označene z navedbo ulice, hišne številke in s krajem, kjer se nahajajo. Pritožnik zato tudi nima prav, češ da je stranka Pogodbe soseska oziroma etažni lastniki soseske kot take.
Za stališče, da je natančna označba večstanovanjske stavbe lahko zgolj njena identifikacijska oznaka po 74. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin, v pravnem redu ni podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018868
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 180, 180/2, 182. URS člen 14, 22. ZPP člen 182, 182/3, 212, 286, 286a.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - primarni strah - sekundarni strah - skaženost - trditvena podlaga - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - premoženjska škoda - povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - pravno relevantna škoda - tuja nega in pomoč - pomoč drugega - obseg pomoči - urna postavka - mesečna renta - denarna renta - razpravno načelo - podredni zahtevek - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti zakonca - posredni oškodovanci
Tožničin spomin se nanaša na čas po nastanku škodnega dogodka, kar se ovrednoti v okviru sekundarnega strahu. Tožničina izpoved o dogajanju neposredno po nesreči in s tem povezan "spomin" na to dogajanje izvira iz njenega kasnejšega razmišljanja o dogodku, temelječega na tem, kar je slišala od drugih. Izvedensko mnenje temelji na ugotovitvi, da je tožnica utrpela direktno poškodbo možganov s takojšnjo nezavestjo in motnjo spomina – in ne le pretresa možganov, ki bi omogočal zaznavo dogajanja in doživljanje strahu.
Navzven vidne posledice traheostomije ne morejo predstavljati neupoštevne nove trditve, ker je do spremembe stanja prišlo med postopkom. Morebitna neupoštevnost ugotovitve o spremenjeni obrazni mimiki pa ob ostalih ugotovitvah o spremembah v tožničini zunanjosti, ki že same za sebe tudi po presoji pritožbenega sodišča intenzivno vplivajo na njeno duševno ravnotežje, ne vpliva na pravilnost odmerjene odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
Stroški, ki so nastali s prihodi tožničinega moža v bolnišnico in v rehabilitacijski center, predstavljajo pomoč drugega v procesu tožničinega zdravljenja in s tem (pravno upoštevno) tožničino škodo. Nega in pomoč ter psihična podpora moža so bili zelo pomembni za njeno okrevanje, saj je mož z obiski in nego omilil njeno stisko in trpljenje in prispeval k hitrejšemu okrevanju. Sicer je bila deležna osnovne oskrbe s strani zdravstvenega osebja, a to za njeno okrevanje ni bilo dovolj, mož pa je bil ob obiskih v rehabilitacijskem inštitutu navzoč tudi pri aktivnostih, v katere je bila vključena tožnica, da ji je lahko kasneje doma pomagal pri njihovi izvedbi. Iz teh ugotovitev izhaja, da je bilo sodelovanje tožničinega moža nujno potrebno za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
Ocena o peturni dnevni pomoči ustrezno upošteva tožničine potrebe. Pritožbeno sodišče ji verjame, da je njen mož ne le svoje dnevne, ampak tudi življenjske aktivnosti podredil njenim potrebam. Navedeno pa ne pomeni, da ves čas, ki ga mož posveti tožnici, predstavlja pomoč drugega, za katero odgovarja toženka. Izvedenec je navedel, da njegova ocena temelji na izvedenski praksi pri podobno prizadetih invalidih in oskrbi, ki bi bila potrebna v instituciji. V tako obrazloženi oceni je imelo sodišče dovolj zanesljivo podlago za oceno o obsegu dnevne pomoči, ki jo tožnici nudi mož in za katero odgovarja toženka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00018886
OZ člen 131, 187, 188, 188/1, 189, 630, 963, 963/1, 963/4, 963/5. ZPP člen 355.
odgovorna oseba - regresni zahtevek zavarovalnice - temelj odgovornosti - zavarovanje pred odgovornostjo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - gradbeni podizvajalec - stranski intervenient - podjemna pogodba - odgovornost podjemnika - zavarovalno razmerje - zavarovalna pogodba - odškodninsko razmerje - splošna pravila odškodninskega prava - škoda - regres plačnika - regresni zahtevek - pasivna legitimacija
V danem primeru vsebinski temelj odgovornosti zavarovanke tožeče stranke predstavlja določba 187. člena OZ. Tožeča stranka je bila namreč naročnik izvedbe gradbenih del. Vendar pa 187. člen OZ ni samostojna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti naročitelja in izvajalca del na nepremičnini, temveč je samo podlaga za (v odnosu do oškodovanca) solidarno odgovornost naročitelja za škodo v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, za katero odgovarja izvajalec teh del (gre torej za posebno obliko odgovornosti za ravnanje drugega). Naročiteljeva odgovornost je torej odvisna od odškodninske odgovornosti izvajalca.
V primeru, ko naročnik v razmerju do tretjega (oškodovanca) izpolni svojo solidarno zavezo, ima pravico od vsakega drugega dolžnika zahtevati, da mu povrne tisto, kar je plačal zanj (prim. prvi odstavek 188. člena OZ). To pomeni, da svoj regresni zahtevek lahko naslovi tako na dejanskega povzročitelja škode (tj. odgovornega za škodo; v obravnavanem primeru naj bi bila po trditvah tožeče stranke to družba S. d. o. o. oziroma podizvajalec), kot tudi na družbo, s katero ima podizvajalec sklenjeno podjemno pogodbo (v tem primeru družbo A. d. o. o.). Podjemnik namreč odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga bil sam opravil (630. člen OZ).
Zavarovančeve pravice ne preidejo na zavarovalnico, če je škodo povzročil nekdo, za katerega zavarovanec odgovarja. Kot zavarovanec je v tem primeru mišljen naročnik, kot nekdo, za katerega ravnanje zavarovanec odgovarja, pa izvajalec oziroma podizvajalec. Če je slednji zavarovan pred odgovornostjo, pa subrogacija ni izključena. V tem primeru bo zavarovalnica svojo pravico uveljavljala od zavarovalnice, pri kateri je zavarovana povzročiteljeva odgovornost.