ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4, 352. ZFPPIPP člen 59, 296, 296/1, 296/5, 301, 301/8.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pripoznava terjatve - zavrženje pritožbe
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je moč primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Ker je bilo o obstoju vtoževane terjatve že odločeno v stečajnem postopku, odločitev pritožbenega sodišča v tej pravdi toženi stranki ne more več izboljšati njenega pravnega položaja. Zato tožena stranka za pritožbo nima več pravnega interesa.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog - letni dopust - vezanost na dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom.
zapuščinski postopek - stranke v zapuščinskem postopku - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - upnik kot stranka v zapuščinskem postopku - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o dedovanju - ločitev zapuščine
Upnik, ki ni zahteval ločitve zapuščine, sam po sebi ni stranka zapuščinskega postopka in nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju. Učinki pravnomočnosti izpodbijanega sklepa se nanj ne raztezajo in sklep na pravico pritožnice, da terja dediče za dolgove zapustnice, ne vpliva.
ZDR člen 11, 11/1, 38, 38/1.. ZDR-1 člen 7, 7/1, 38, 40, 73.. OZ člen 3, 34, 223, 247, 254.
pogodbena kazen - prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti - direktor - poslovna skrivnost - prosto urejanje obligacijskih razmerij
Toženec je imel sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktor. ZDR-1, ki je veljal v času sklenitve sporazuma in prenehanja pogodbe o zaposlitvi s tožencem, v 73. členu določa, da lahko stranki v primeru sklepanja pogodb o zaposlitvi s poslovodno osebo drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da se lahko posebej in drugače dogovorita za način prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Tožeča stranka in toženec sta navedeno uredila s spornim sporazumom. V sporazumu sta se stranki dogovorili, da ob prenehanju delovnega razmerja tožencu tožeča stranka izplača odpravnino v višini 4-kratnika njegove neto plače za mesec november 2013 (25.200,00 EUR neto) in v 6. točki sporazuma sta se dogovorili, da ob morebitni zaposlitvi toženca v drugi finančni organizaciji, tožeča stranka ne bo uveljavljala prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti, toženec pa se je zavezal varovati osebne in ostale podatke, informacije, dokumente in informacijska sredstva, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke in hkrati se je zavezal, da najmanj 2 leti ob podpisu sporazuma ne bo sklepal poslov s komitenti tožeče stranke oziroma na kakršnikoli drug način sodeloval in svetoval obstoječim komitentom tožeče stranke. V primeru kršitve te zaveze, se je toženec zavezal plačati pogodbeno kazen v višini 6-kratnika njegove zadnje neto plače. Toženec se je s sporazumom v okviru obligacijskega razmerja, ki mu na podlagi poslovodne funkcije daje večjo avtonomijo pri sklepanju pogodbe, veljavno zavezal, da določenih poslov ne bo sklepal pod pretnjo pogodbene kazni. S tem, ko pa je toženec v obdobju dveh let, kot direktor podjetja sklenil pogodbo o poslovnem sodelovanju s podjetjem, pa je kršil 7. točko sporazuma in posledično je nastala tudi obveza plačila pogodbene kazni. S sklenitvijo pogodbe s komitentom tožeče stranke je toženec kršil podpisan sporazum.
V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za pogodbeno kazen v primeru kršitev 7. člena sporazuma. To pa pomeni, da tožeča stranka za uspeh s tožbenim zahtevkom ni bila dolžna dokazati vseh elementov odškodninske odgovornosti. Ni mogoče enačiti pojmov odškodnine in pogodbenih kazni, saj gre za dva različna instituta, ki izvirata iz različnih pravnih temeljev. Na podlagi 223. člena OZ ima upnik namreč pravico zahtevati pogodbeno kazen tudi če presega škodo, ki mu je nastala in celo če ta sploh ni nastala.
popravni sklep - očitna pisna pomota - datum začetka teka obresti
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni poseglo v vsebinsko odločitev iz sodbe in sklepa z dne 15. 12. 2017. Iz obrazložitve te odločbe, na katero se je v izpodbijanem sklepu sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, je jasno razvidno, da je bila volja sodišča prve stopnje, da obrestnemu delu zahtevka (od zneska glavnice v višini 456,65 EUR) ugodi tako, da zakonske zamudne obresti tečejo od 15. 12. 2014 (in ne od 15. 12. 2017) dalje do plačila. Z izpodbijanim sklepom torej sodišče prve stopnje ni vsebinsko odločilo o že pravnomočno razsojeni stvari.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe kot prepozne v izpodbijanem sklepu je pravilna in je ne morejo omajati niti pritožbene navedbe obdolženca v smeri, da okoliščina, da njegov zagovornik ni pravočasno vložil pritožbe, ne more biti v njegovo škodo. Rok za pritožbo zoper sodbo je namreč prekluzivni zakonski rok, z zamudo katerega procesni udeleženec izgubi pravico vložiti pritožbo.
nenavzočnost obdolženca - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - postopek s pritožbo - izločitev sodnika - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - pravica do nepristranskega sojenja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izvedeni dokazi - indic kot dokaz - pogoji za izrek pogojne obsodbe - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - priznanje krivde - sostorilstvo - storilec kaznivega dejanja - izvršitveno dejanje - odločba o kazenski sankciji - celovita dokazna ocena
Seja opravljena v nenavzočnosti obdolženca.
Eden izmed pogojev za uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je opiranje sodbe na dokaze, na katere se po določbah ZKP ne more opirati. Ker zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe, nenazadnje po sami pritožbeni obrazložitvi ni tak dokaz, je sodba na zapisnik v obravnavanem primeru smela biti oprta.
Posredna narava izvedenih dokazov popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja niti v racionalno zasnovanem kazenskem postopku ne izključuje. Enako kot pri tako imenovanih neposrednih dokazih je odločilna njihova vsebina, s tem, da jih po naravi stvari mora biti več ali vsaj toliko, da je na njihovi podlagi mogoče skleniti tako imenovani indični krog.
Pritožbeno sodišče v nadaljevanju ne vidi niti ovir, da pri dokazni oceni ne bi smeli biti upoštevani priznanji A.ja T.a in T.a P.a. Gre sicer za procesni dejstvi, ki pa sta predmet dokazne ocene, enako kot na primer izpovedba A.ja T.a, ki je nato priznanje dejansko preklical in dejstvo, da kaznivo dejanje, ki ga je priznal T. P., ni bilo lahko.
osebni stečaj - stečajna masa - posebna pravila o stečajni masi - oškodovanje stečajne mase - odsvojitev premoženja - vrnitev v stečajno maso - vrnitev kupnine - predlog za oprostitev plačila
Pritožnik ne more biti oproščen vračila zneska, za katerega je bila stečajna masa oškodovana.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek stroškovne odločitve - izrek sklepa o stroških brez obrazložitve - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku
V izpodbijanem sklepu je izostala obrazložitev 2. točke izreka glede odmerjenih stroškov postopka. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je takšne narave, da jo odpravlja pritožbeno sodišče samo.
ZFPPIPP člen 128, 128/2. Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (2002) člen 37.
sklep o prodaji - nadomestni sklep
Pritožnik v pritožbi z ničemer ne nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o prodaji, temveč zgolj opozarja na neustreznost in neuspešnost dogovorov o delitvi priključne moči elektro priključka na območju K. ter poziva sodišče (prve stopnje) k aktivni vlogi pri (pošteni) delitvi te moči in pri sklenitvi dogovora med lastnik o pravicah in obveznosti iz naslova skupne infrastrukture in upravljanja. Višje sodišče ugotavlja, da je z razveljavitvijo sklepa o prodaji sodišče prve stopnje vzpostavilo položaj, v katerem so (ponovno) možni dogovori o razdelitvi priključne moči elektro priključka na območju K.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - vročitev sodbe obdolžencu, ki nima zagovornika - nadomestna vročitev - vročitev družinskemu članu
Zagovornik po uradni dolžnosti se na podlagi tretjega odstavka 120. člena ZKP postavi le, če obdolžencu zaradi spremembe naslova ni mogoče vročiti sodbe, s katero mu je bila izrečena kazen zapora, ne pa tudi, ker obdolženec ni hotel prevzeti pošiljke. Pritožbeno sodišče se namreč strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da na uspešno vročitev sodnega pisanja ne morejo vplivati niti navedbe o nepismenosti in demenci obsojenčeve matere. Obsojenčeva mama vročevalke ni opozorila na morebitno nepismenost, temveč je vročilnico podpisala, medtem ko obsojenec ni predložil nobenih dokazil o njeni demenci.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2, 226, 226/1, 226/2, 238f.. ZPP člen 408, 408/1.
izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - vezanost na izvršilni naslov - načelo varstva otrokove koristi - odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom - zagotavljanje otrokove koristi v izvršilnem postopku - največja otrokova korist
Izvršilno sodišče je, preden dovoli predlagano izvršbo, dolžno presoditi, ali ta ni v nasprotju s koristjo mld. otroka. Glavno vodilo v tovrstnih postopkih je namreč največja korist otroka. Skladno z določbo 408. člena ZPP mora sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otroka. Navedeno določilo pa je glede na določbo 15. člena ZIZ potrebno smiselno upoštevati tudi v izvršilnih postopkih. Glede na navedeno mora tudi izvršilno sodišče, ko izvršuje sodno odločbo, presojati, če so podani razlogi, ki kažejo na to, da izvršba ne bi bila v korist otroka in v takem primeru je mogoč odstop od izvršitve skladno z izvršilnim naslovom.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prijava terjatve v stečajnem postopku - pogojna terjatev - uresničitev pogoja - nepogojna terjatev
Iz upnikove prijave terjatve v stečajnem postopku ne izhaja, da bi prijavil pogojno terjatev. To ne izhaja niti iz same prijave terjatve (zahtevka za plačilo) niti iz obrazložitve upnikove vloge. Oblikovanje prijave je stvar upnika.
Upnik v prijavi terjatve ni navedel, od uresničitve katerega pogoja je odvisno poplačilo njegove terjatve. Tako kot je oblikoval prijavo terjatve, bi v primeru upraviteljevega neprerekanja terjatve, bila le-ta priznana v celoti kot nepogojna in bi se kot taka izplačala iz unovčene stečajne mase (torej povsem neodvisno od kakšnega pogoja – npr. nastanka napake).
ZST-1 člen 10, 11, 11/3, 11/4. ZFPPIPP člen 151, 151/1.
oprostitev plačila sodne takse - prisilna poravnava - redni posli v zvezi z opravljanjem dejavnosti - odlog plačila sodne takse - trditveno breme - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Dejstvo, da je tožeča stranka insolventna, še ne utemeljuje taksne oprostitve, sicer bi ZST-1 insolventnost stranke opredelil kot okoliščino, ki narekuje oprostitev plačila sodne takse, kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v predlogu pojasnila, da je del njenih kratkoročnih poslovnih terjatev težko izterljivih, zlasti v petnajstdnevnem roku, kot ga ji je sodišče določilo v plačilnem nalogu. Dejstvo je, da je za unovčenje takšnega (kratkoročnega) premoženja potreben določen čas, zato ima tožeča stranka prav, ko navaja, da sredstev iz tega naslova ne more zagotoviti takoj.
posebna krajevna pristojnost - pristojnost v sporih iz zavarovalnih razmerij - sporazum o krajevni pristojnosti - varstvo šibkejše stranke - pristojnost po prebivališču oz. sedežu tožeče stranke
Po določbi prvega odstavka 51.b člena ZPP je v sporih iz zavarovalnih razmerij, v katerih je tožena stranka zavarovalnica za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež.
ZPP člen 7, 108, 212. ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3.
predlog za taksno oprostitev - poziv na dopolnitev predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nesklepčnost predloga - trditveno in dokazno breme - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke
Dejstvo, da tožena stranka ni pravočasno podala trditev o neizterljivosti kratkoročnih posojil, ne pomeni, da je bil njen predlog nepopoln, temveč je bil v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila sodne takse, nesklepčen. V kolikor namreč stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost v gospodarskih sporih - gospodarski spor - uporaba nepremičnine
Gre za gospodarski spor po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP, saj sta obe pravdni stranki gospodarski družbi, obenem pa drugi odstavek 481. člena ZPP ne izključuje narave gospodarskega spora, saj gre za spor iz uporabe nepremičnine. V skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP sojenje v gospodarskih sporih sodi v stvarno pristojnost okrožnih sodišč.
dedni dogovor - pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju
Dedni dogovor se lahko nanaša le na znano zapuščinsko premoženje in ne tudi na pozneje najdeno premoženje. Iz zapisa dednega dogovora v obravnavanem primeru ni razvidno, da bi se ta nanašal tudi na tisto zapustničino premoženje, za katerega dediča ob sklepanju dednega dogovora niso vedeli.