posebna krajevna pristojnost - pristojnost v sporih iz zavarovalnih razmerij - sporazum o krajevni pristojnosti - varstvo šibkejše stranke - pristojnost po prebivališču oz. sedežu tožeče stranke
Po določbi prvega odstavka 51.b člena ZPP je v sporih iz zavarovalnih razmerij, v katerih je tožena stranka zavarovalnica za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00018107
ZIKS-1 člen 18, 18/1, 25. ZKP člen 407, 407/1.
poziv na prestajanje kazni zapora - neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora
Poprejšnja, sicer samostojna kazen zapora je zaradi združitve kazni zapora v postopku (neprave) obnove kazenskega postopka izgubila subjektiviteto. Posledično je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo o zavrnitvi prošnje za odložitev izvršitve (poprejšnje) kazni zapora odpravilo.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost v gospodarskih sporih - gospodarski spor - uporaba nepremičnine
Gre za gospodarski spor po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP, saj sta obe pravdni stranki gospodarski družbi, obenem pa drugi odstavek 481. člena ZPP ne izključuje narave gospodarskega spora, saj gre za spor iz uporabe nepremičnine. V skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP sojenje v gospodarskih sporih sodi v stvarno pristojnost okrožnih sodišč.
ZPP člen 7, 108, 212. ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3.
predlog za taksno oprostitev - poziv na dopolnitev predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nesklepčnost predloga - trditveno in dokazno breme - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke
Dejstvo, da tožena stranka ni pravočasno podala trditev o neizterljivosti kratkoročnih posojil, ne pomeni, da je bil njen predlog nepopoln, temveč je bil v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila sodne takse, nesklepčen. V kolikor namreč stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
sprememba tožbe - ekonomičnost postopka - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - objektivna kumulacija zahtevkov - povečanje tožbenega zahtevka - čista procesna teorija - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov
Za presojo, ali gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, je potrebno uporabiti čisto procesno teorijo - velja torej: en predlog, en zahtevek, več predlogov, več zahtevkov. Pri zadevni spremembi tožbe tako ne gre za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega, pač pa gre za povečanje obstoječega zahtevka. Posledično za odločitev o dopustitvi predmetne spremembe tožbe ni relevantno, ali so podani pogoji iz prvega in drugega odstavka 182. člena ZPP.
Spreminjanje tožbe proti volji toženca je treba preprečiti v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze, kar pa za konkretni primer ni mogoče trditi. Prvotni in spremenjeni zahtevek sta namreč v tesni medsebojni zvezi. Prav tako se dokazni postopek še ni začel in se zato odločitev o tožbenem zahtevku ne bi zavlekla. Tako je v skladu z načelom ekonomičnosti postopka, da stranki medsebojna razmerja v zvezi z zadevnima pogodbama uredita v eni pravdi, sicer bi bila tožeča stranka prisiljena vložiti še eno tožbo zoper toženo stranko, z novo pravdo pa bi se povzročili novi pravdni stroški.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - trajanje ukrepa - hitri postopek - nujni postopek - otrokova korist - otrokovi stiki
Za odločitev v tej zadevi so relevantni predvsem dogodki, ki so se zgodili v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga (22.b člen ZPND). Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje prič dr. J. K., A. A. in dr. M. L. Njihovo zaslišanje na sprejeto odločitev ne more imeti odločilnega vpliva, saj naj bi izpovedale o oddaljenejšem dogodku, ki ga je pritožnica izpostavila šele v svojem zaslišanju, ni pa zanj podala ustrezne trditvene podlage.
Če revizijsko sodišče razveljavi drugo in prvostopenjsko sodbo, stranki pa v ponovljenem postopku skleneta sodno poravnavo, tožeča stranka ni upravičena do vrnitve 2/3 sodne takse.
ZPP člen 156, 156/1, 157, 158, 158/1. ZIZ člen 64, 65.
odločitev o pravdnih stroških - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršba na nepremičnino - ugovor tretjega - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - poplačilo terjatve - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - umik tožbe - ustavitev pravdnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - lastninska pravica na nepremičnini - podatki zemljiške knjige - plomba - izpolnitev tožbenega zahtevka - naključje, ki se primeri stranki - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Sodišče prve stopnje je prevelik pomen pripisalo dejstvu, da je tožena stranka z nasprotovanjem ugovoru tožnikov dala povod za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, saj prvi odstavek 158. člena ZPP razloga za vložitev tožbe ne upošteva kot kriterija za porazdelitev stroškov. Nepravilni sta tudi ugotovitvi, da se je tožena stranka z umikom predloga za izvršbo odrekla presoji njegove utemeljenosti in da ni upravičila njegove vložitve. Niti tožena stranka v pritožbi niti tožnika v odgovoru na pritožbo tako obrazloženo ne nasprotujeta ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je do umika predloga za izvršbo prišlo, ker je dolžnik v celoti poplačal dolg. Enako kot tožnika tudi tožena stranka na takšno ravnanje dolžnika ni mogla vplivati. Tožena stranka je predlog za izvršbo torej umaknila, ker je v celoti dosegla cilj, ki ga je zasledovala v izvršilnem postopku. Če tega ne bi storila, bi izvršilno sodišče postopek ustavilo samo. Ker tožena stranka ni imela možnosti doseči vsebinske presoje predloga za izvršbo na nepremičnino, ni mogoče šteti, da se je z umikom (celotnega) predloga za izvršbo tej presoji odpovedala. Umik predloga za izvršbo v takšnih okoliščinah ne predstavlja priznanja, da se izvršba na nepremičnino ne sme opraviti, temveč le izjavo, da ni več potrebe, da bi se opravila. Takšna izjava niti smiselno ne pomeni priznanja, da je zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino utemeljen, zato je ni mogoče enačiti z izpolnitvijo zahtevka. To pa pomeni, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih prvi odstavek 158. člena ZPP določa za prevalitev pravdnih stroškov na toženo stranko.
Tožena stranka je izvršilni postopek sprožila zaradi neplačila dolga s strani dolžnika. V njem je upravičeno predlagala izvršbo na nepremičnino in nasprotovala ugovoru tretjega, saj je bil v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vknjižen njen dolžnik. Na drugi strani sta tožnika upravičeno vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe in v njej dokazovala, da je izvršba na nepremičnino nedopustna, saj je ta predmet denacionalizacijskega postopka, sama pa sta pravna naslednika denacionalizacijske upravičenke. Stranke so torej s procesnimi dejanji zasledovale legitimne interese in na koncu tudi dosegle vsaka svoj cilj, vsebinsko odločitev o spornem razmerju pa je preprečilo prostovoljno plačilo dolga s strani dolžnika, ki ga niso bile dolžne vnaprej predvideti in na katerega niso mogle vplivati. Takšnemu dejanskemu stanju se najbolje prilega prvi odstavek 156. člena ZPP, v skladu s katerim mora stranka ne glede na izid postopka povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po naključju, ki se je primerilo njej, hkrati pa svoje stroške zaradi takšnega naključja nosi sama. V obravnavanem primeru se je naključje, ki je preprečilo meritorno odločitev o spornem razmerju (tj. prostovoljno plačilo dolga s strani dolžnika), primerilo obema strankama, zato vsaka nosi svoje stroške pravdnega postopka.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/1, 27/4, 27/6. ZPP člen 108.
zavrženje tožbe - procesne predpostavke za dopustnost tožbe - obvezen predhodni postopek poizkusa mirne rešitve spora - pravica do sodnega varstva
Uveljavitev obveznih predhodnih postopkov pred možnostjo dostopa do sodišča ni v nasprotju z ustavno pravico do sodnega varstva.
Pritožbeno sodišče se strinja z izhodiščem, da je odločilni razlikovalni element med kaznivima dejanjema trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1B in zlorabo prostitucije po 175. členu KZ-1B v ugotovitvi stopnje suverenosti oškodovank, deklet, ki so se prostituirale in kakšna je bila njihova dejanska spolna samoodločba pri ugotovljenem prostituiranju. Skratka, ali so imele možnost, da same določajo tudi pravila prostituiranja ter drugače povedano, ali so bil oškodovanke, ki so navedene v izreku sodbe v točki I, objekt ali subjekt dejstvenih opisov kaznivih dejanj.
Spolna samoodločba, ekonomski interes, prosto razpolaganje s prihodi in odhodi iz prostorov, kjer se nudijo plačljive spolne usluge, možnost zavrnitev strank, kar so vse to najmanj imele oškodovanke, so okoliščine, ki ne utemeljujejo obstoja kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1, ampak le kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018391
OZ člen 619. ZPP člen 212, 213, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 453, 454, 454/2, 458, 458/1.
podjemna pogodba - spor majhne vrednosti - domneva o priznanju dejstev - pravica do izjavljanja v postopku - pritožbene novote - negativno dejstvo - procesno trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - zavrnitev dokaznega predloga
Zgolj zanikanje obstoja dolga, ob navedbi, da tožena stranka niti ne ve, kaj naj bi dolg predstavljal, po pojasnilu tožeče stranke za kaj je šlo, več ne zadošča. Gre za pavšalen ugovor, ki ga z izvajanjem dokazov ne bi bilo mogoče konkretizirati. Zato sodišče prve stopnje, s tem ko je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju (zakonitih zastopnikov) pravdnih strank, toženi stranki ni kršilo pravice do izjave.
Pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati, pri čemer ni mogoče šteti, da dokazni predlog za zaslišanje stranke ali priče pomeni takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu ugodilo.
stranska intervencija - stroški - zavezanec za plačilo stroškov
V določbah ZPP namreč ni podlage za naložitev plačila strankinih stroškov pravdnega postopka tistemu, ki priglasi intervencijo. Sodišče lahko naloži v plačilo stroške postopka le pravdni stranki, stranski intervenient ni zavezanec za plačilo stroškov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018251
KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - izvedenec - sprememba odločbe o kazenski sankciji
Izvedenec je neodvisen samostojen procesni subjekt (pomočnik sodišča), ki posreduje sodišču abstraktna pravila znanosti in stroke iz določenega področja in položaj izvedenca, postavljenega z odredbo sodišča v nekem drugem postopku, je v bistvu enak, kot položaj izvedenca angažiranega v konkretnem kazenskem postopku. Izvedenec je namreč oseba, ki jo sodišče določi, da v skladu s svojim strokovnim znanjem, na podlagi predpisov, ki urejajo določeno strokovno področje in pravila te stroke, neodvisno in samostojno sestavi izvedensko mnenje o dejstvih in s tem pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno pomembna dejstva.
Podobno kot pri preizkusu odgovornosti glede pravilnosti ravnanja odvetnika mora ravnati sodišče tudi, če presoja pravilnost ravnanja davčnega svetovalca. Sodišče mora presoditi, ali bi hipotetično pravilno, vendar v resnici neopravljeno ravnanje davčnega svetovalca (kot prevzemnika naročila) pripeljalo do zaželenega uspeha za naročitelja. Če bi, je prevzemnik naročila odškodninsko odgovoren.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pokojnina iz tujine
Sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodne takse seveda lahko odloči tudi na podlagi listin oziroma podatkov, ki jih pridobi po uradni dolžnosti, vendar mora dejstva, ki so pravno pomembna za odločitev v obrazložitvi navesti. Sodišče ni pojasnilo, kako je prišlo do zaključka, da tožnik prejema pokojnino iz Nemčije v višini 892,81 EUR, ki jo je upoštevalo pri svoji odločitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00020034
SZ-1 člen 68, 68/1, 68/3, 71, 71/1, 71/2. OZ člen 70, 70/1, 70/3.
etažna lastnina - podjemna pogodba - naročnik storitve - pasivna legitimacija upravnika - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami - poravnava zapadlih obveznosti - učinki zastopanja
Sodišče prve stopnje je zmotno interpretiralo določbo 68. člena SZ-1 v smeri, da pravni posel sklenjen v imenu etažnih lastnikov ne velja, če upravnik ob podpisu pogodbe ne izroči dobavitelju storitev seznama etažnih lastnikov, ki vsebuje imena in priimke etažnih lastnikov, naslov, številko stanovanja, velikost stanovanja in druge podatke, ki so potrebni za opravljanje storitve dobavitelja ter delilnik stroškov med etažnimi lastnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00019015
ZPP člen 212, 286. OZ člen 239, 239/1, 240. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 15.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - kršitev pogodbe - trditveno in dokazno breme - nastanek škode - predmet gradbene pogodbe - projektna dokumentacija - projekt za izvedbo - lastnosti predmeta pogodbe - posebne gradbene uzance
V skladu z določilom 239. členu OZ, mora tožeča stranka za vsako terjatev iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti, ki jo je uveljavljala, zatrjevati in dokazati: (1) kršitev pogodbene obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega stanja, (2) da vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti ter (3) obstoj in višino škode zaradi kršitve. Vse navedene predpostavke morajo biti izpolnjene kumulativno. Trditveno in dokazno breme glede navedenih predpostavk poslovne odškodninske odgovornosti je po drugem odstavku 239. člena OZ na stranki, ki zatrjuje, da ji je nastala škoda zaradi kršitve pogodbe, torej na tožeči stranki. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da velja zakonska domneva, da vzrok za kršitev pogodbenih obveznosti izvira iz sfere tožene stranke, ker tožena stranka ni zatrjevala in dokazala ekskulpacijskih razlogov po 240. členu OZ. Navedeno določbo bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati šele, če bi bila ugotovljena kršitev pogodbene obveznosti, ki pa kot je navedeno v nadaljevanju, ni bila podana.
V zvezi z nastankom škode zaradi neizvedbe razširitve ceste bi tožeča stranka morala zatrjevati in dokazati, da tožena stranka svojih obveznosti iz Pogodbe ni izpolnila in je zato tožeči stranki nastala škoda. Konkretno bi morala pojasniti, kaj bi morala tožena stranka narediti pa tega ni naredila in da je ravno zaradi tega ravnanja tožene stranke tožeči stranki nastala škoda.
Naročnik s projektno dokumentacijo, med katero spada tudi PZI določi lastnosti končnega rezultata izvajalčevega dela, torej lastnosti objekta oziroma drugih del, ki so predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja po sklenjeni pogodbi. Izvajalec pa se s sklenitvijo gradbene pogodbe zaveže, da bo zgradil objekt oziroma opravil druga gradbena dela, ki bo imel take lastnosti. Iz navedenega torej izhaja, da Pogodba določa predmet gradnje oziroma gradbenih del, projektna dokumentacija pa določa lastnosti predmeta gradnje oziroma lastnosti gradbenih del, torej lastnosti končnega rezultata izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja.
Nikakor ni mogoče šteti, da izročitev PZI, v katerem je bilo zajeto celotno krožišče s komunalno infrastrukturo, avtomatično pomeni razširitev predmeta Pogodbe tudi na tiste sklope del, ki niso bili predmet javnega razpisa.
OZ člen 5, 7, 14, 25, 25/2, 28, 28/3, 1035, 1036, 1036/1, 1036/2, 1046, 1046/1. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 351, 351/1, 358, 358-3, 358-5.
asignacija - sprejem nakazila - akcept - nakazančev sprejem - prejemna teorija - umik akcepta - preklic pooblastila, danega nakazancu - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava
Asignat sprejema nakazila ne more preklicati (prim. drugi odstavek 1036. člena OZ). Medtem ko lahko asignant prekliče pooblastilo vse do takrat, dokler ni izjavljen akcept, pa to ne more veljati za akcept nakazila. Z akceptom nakazila zaživi enostranska abstraktna obveznost opraviti izpolnitev v korist asignatarja. V preveliki meri bi trpela pravna varnost, če bi bilo akcept dopustno preklicati. Enostranska abstraktna obveznost asignata nastane, ko asignatar prejme akcept (recepcijska teorija). To pomeni, da ob smiselni uporabi določb o umiku ponudbe (drugi odstavek 25. člena OZ) in umiku akcepta (tretji odstavek 28. člena OZ) lahko asignat umakne (ne pa prekliče) akcept, če asignatar prejme izjavo o umiku pred prejemom izjave o sprejemu ali sočasno z njo. V slovenskem obligacijskem pravu namreč velja sistem vezanih ponudb (25. člen OZ), določila pa se smiselno uporabljajo tudi za enostranske pravne posle (14. člen OZ), med katere sodi akcept nakazila.
Glede na prej obrazloženo materialno pravo, bi le ravnanje tožene stranke "izničilo" učinek že izjavljenega akcepta. Ker je tožena stranka izjavila sprejem nakazila, je tudi ona tista, ki ga lahko umakne. Ravnanje asignanta tovrstnega učinka ne more imeti.
ZNPosr člen 13, 13/1, 13/2, 13/3, 25. OZ člen 847, 847/1.
posredniška pogodba - nepremičninsko posredovanje - plačilo za posredovanje - pravica do plačila - kogentna določba - načelo največjega interesa naročitelja - zmotna uporaba materialnega prava
Pogodbeni dogovor, v skladu s katerim posrednik pridobi pravico do plačila šele, ko je pogodba med naročiteljem in tretjo osebo izpolnjena, je v interesu naročitelja. Tak dogovor je dopusten tudi v skladu s splošnimi pravili OZ o posredniški pogodbi, ki se subsidiarno uporabljajo tudi po ZNPosr (drugi odstavek 13. člena ZNPosr v zvezi s prvim odstavkom 847. člena OZ). Če je dogovorjeno, da posrednik pridobi pravico do plačila šele po realizaciji pogodbe, za sklenitev katere je posredoval, ni relevantno, zaradi katerega razloga ni prišlo do realizacije in ali je do razloga za nerealizacijo prišlo zaradi naročitelja ali tretje osebe. Zato je materialnopravno zmotna presoja prvostopenjskega sodišča, da je dogovor pravdnih strank iz 3. člena pogodbe o posredovanju pri prodaji nepremičnin v nasprotju s kogentnimi določbami ZNPosr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00019653
ZPIZ-1 člen 282, 282/3. Zgas 14a, 14a/9.. ZGas člen 14a, 14a/9.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 100/2, 200/4.. ZPP člen 274.. ZDSS-1 člen 19.
plačilo prispevkov - zavrženje tožbe - poklicni gasilci - sodno varstvo - procesna predpostavka - vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti
Vložitev pisne zahteve za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve iz delovnega razmerja in delodajalčeva neizpolnitev te zahteve v smislu delavčevih pričakovanj v roku 8 delovnih dni sta procesni predpostavki za vložitev tožbe pred pristojnim delovnim sodiščem v 30-dnevnem roku na podlagi drugega odstavka 200. člena ZDR-1. Če procesne predpostavke niso podane, sodišče tožbo zavrže (274. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Tožnik na delodajalca ni naslovil pisne zahteve za izpolnitev obveznosti, kar pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe, zato jo je potrebno zavreči.