dopustnost tožbe - akt, s katerim ni poseženo v tožnikove pravice - zavrženje tožbe
Če s tožbo izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o premoženju, glede katerega tožnik vztraja pri tožbi, gre za akt, s katerim ni bilo poseženo v tožnikove pravice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sodnik pristojnega sodišča kot pooblaščenec in zakonec stranke
Dejstvo, da je prva nasprotna udeleženka žena sodnika na sodišču, ki obravnava to zadevo, ta pa je hkrati njen pooblaščenec, bi bilo nedvomno moteče ne le v očeh obeh udeležencev, marveč tudi širše javnosti.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - dodelitev mladoletnega otroka - koristi otroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po določbi 78. člena ZZZDR mora sodišče, ko odloča o tem, pri katerem od staršev bo po razvezi zakonske zveze otrok ostal v varstvu, vzgoji in preživljanju, predvsem upoštevati koristi otroka. V tem obsegu je pravno pomembna tudi okoliščina, ali kateri od staršev onemogoča stike otroka z drugim od staršev (106. člen navedenega zakona).
Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti člen 40.
premoženje agrarnih skupnosti - vračanje premoženja - predmet vračanja
Predmet vračanja po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic je tudi premoženje, ki je bilo agrarnim skupnostim odvzeto po Zakonu o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti. Ker zemljišče, ki je predmet vračanja, ni bilo priznano v last jusarskih upravičencev, je neutemeljeno sklicevanje na določbo 40. člena Zakona o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
Ker se je sodišče prve stopnje glede vprašanj, ki jih pritožba problematizira, že opredelilo in svoje stališče tudi po presoji drugostopenjskega sodišča ustrezno utemeljilo, sodišče druge stopnje teh razlogov ni bilo dolžno še enkrat navajati. Zahtevi po presoji pritožbenih navedb je sodišče druge stopnje zadostilo s tem, ko je sprejelo oceno prvostopenjskega sodišča in se je glede naštetih očitkov določno sklicevalo na razloge v odločbi prvostopenjskega sodišča.
odgovornost za zapustnikove dolgove - dediči - dokazno in trditveno breme
Odločilno dejstvo za odgovornost za zapustnikove dolgove je to, da je tisti, za katerega se trdi, da je dolg "podedoval", dedič onega, zoper katerega je imel tožnik terjatev. Glede tega dejstva nosi zato trditveno in dokazno breme tožnik.
plačilni nalog - ugovor v postopku izdaje plačilnega naloga - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - bistvena kršitev določb postopka - ugotovitve tožene stranke v nasprotju s podatki v spisih
Ugotovitve organa, na katerih temelji njegova odločitev, se morajo ujemati s podatki oz. listinami v spisih.
URS člen 26.ZOR člen 170, 170/1, 171, 172, 201.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - odgovornost države - deljena odgovornost - posredni oškodovanci - odgovornost za drugega - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - teorija adekvatne vzročnosti - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - povrnitev škode zaradi smrti bližnjega - smrt pripornika - skupno delovanje več vzrokov - pojem delavca, ki povzroči škodo - obstoj delovnega razmerja
Pojem delavca in delovne organizacije oziroma delodajalca iz prvega odstavka 170. člena ZOR je širši kot v delovnem pravu. Odločilno v tej zadevi je, ali je psihiater delal v zaporu in je bilo njegovo delo v korist zapora, pa čeprav je bil v delovnem razmerju drugje. Zato je za njegove nepravilnosti pri predpisovanju spremenjene terapije in opustitvi pojasnilne dolžnosti odgovorna toženka.
prekrški - postopek ugovora zoper plačilni nalog - pravočasnost vložitve ugovora - smiselna uporaba določb ZUP
Na podlagi 7. odstavka 241. člena ZP se določbe ZUP uporabljajo smiselno. Glede na določbo 1. odstavka 68. člena ZUP ni pomembno, kdaj je ugovor, če je poslan po redni pošti, oddan na pošto, ampak kdaj je policijska postaja ugovor prejela.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22632
ZKP člen 39, 39-6, 354, 354/1, 371, 371/1-9, 384. KZ-77 člen 132, 133.KZ člen 3, 3/2, 244.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - kazniva dejanja zoper upravljanje družbenih sredstev in naravna bogastva - zloraba pooblastil - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - milejši zakon - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic
Sodišče sme do določene mere spremeniti opis dejanja tudi v bistvenih delih, vendar slednje le v primeru, če je to obdolžencu v korist.
Sicer pa so vedno dopustne spremembe, ki niso pravno relevantne za obstoj kaznivega dejanja in za kazensko odgovornost storilca, torej spremembe, ki so le redakcijske, stilistične ali jezikovne narave oziroma spremembe, ki naredijo opis dejanja natančnejši in jasnejši (tako je na primer dopustno iz opisa izpustiti odvečne podrobnosti, ki niso zakonski znaki kaznivega dejanja).
Pomik datuma oziroma časovnega obdobja, v katerem je nastala premoženjska korist, sam po sebi ne pomeni prekoračitve obtožbe. Za takšno kršitev bi lahko šlo, če bi čas storitve predstavljal zakonski znak kaznivega dejanja (npr. detomor) ali pa njegovo kvalificirano obliko (npr. kazniva dejanja iz spolne sfere storjena proti mladoletniku), če bi imela sprememba datuma vpliv na težo dejanja ali kazensko odgovornost storilca, ali pa bi bil datum pomemben zaradi ugotavljanja zastaranja, uveljavljanega alibija ipd.
Sodnik je v obravnavani kazenski zadevi izločil uradne zaznamke v skladu z dotedaj veljavnimi predpisi. Kasnejše spremembe določb ZKP ne morejo vplivati na presojo zakonitosti dela sodnika za nazaj. Za presojo zakonitosti procesnega dejanja je namreč pomemben zakon, ki je veljal v času, ko je bilo procesno dejanje opravljeno (načelo zakonitosti, člen 1 in člen 2 ZKP).
Stranki, ki v zakonskem roku ni uporabila pravice zahtevati izločitve sodnika iz določenega razloga, pa zato ni bilo objektivnih ovir, ni dovoljeno v pritožbi uveljaviti, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 2. odstavka 371. člena ZKP kot posledico kršitve iz 6.
točke 39. člena ZKP, še toliko manj pa v zahtevi za varstvo zakonitosti kot izrednim pravnim sredstvom.
Bistvena razlika med kaznivim dejanjem po 132. členu KZ-77 in kaznivem dejanju po 133. členu tega zakona je v tem, da ravna storilec pri kaznivem dejanju po 132. členu KZ-77 s posebnim motiviranim naklepom pridobiti protipravno premoženjsko korist za organizacijo združenega dela ali drugo družbeno pravno osebo, pri kaznivem dejanju po 133. členu pa je namen zlorabe pridobiti protipravno premoženjsko korist sebi ali komu drugemu.
Presoja, kateri zakon je za storilca milejši, ne zahteva zgolj primerjave abstraktnih dejanskih stanov obeh členov, temveč je potrebno presojati vse določbe, ki se morajo uporabiti zoper določenega storilca zaradi določenega kaznivega dejanja, nato pa v celoti uporabiti zakon, ki je zanj v konkretni kazenski zadevi milejši.
dodelitev radiodifuznega kanala - začasna odredba - nastanek težko popravljive škode - izbira drugega ponudnika
Izbira drugega ponudnika na javnem razpisu za dodelitev radiodifuznega kanala za tožečo stranko avtomatično še ne pomeni nastanka težko popravljive škode.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - trajanje zmanjšanja življenjske aktivnosti
Vrhovno sodišče nima pomislekov proti odločitvama sodišč prve in druge stopnje, da v konkretnem primeru ugotovljena začasna zmanjšana življenjska aktivnost za krajši čas, v glavnem med zdravljenjem, ne opravičuje posebne odškodnine. Samo izjemoma je mogoče prisoditi denarno odškodnino in sicer, če je bil oškodovanec pomembno prizadet, ker je bilo npr. zdravljenje tako dolgotrajno, da je pravzaprav izgubil nekaj let življenja (izgubljene priložnosti).
povrnitev škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina
Lastnik razpadajoče barake, ki jo je brez dovoljenja inšpektorja podrlo komunalno podjetje, ne more uspešno zahtevati zgraditve montažnega gostinskega objekta.
ZAzil člen 16, 16/2, 32, 32/2, 35, 35/2, 38, 38/2.ZUP člen 53, 68, 100, 101. ZUS člen 73.
azil - vročanje pisanj - začetek teka roka za vložitev tožbe
ZAzil ima posebne določbe glede vročanja pisanj, zato se za vročanje ne uporabljajo določbe ZUP. Ker se po 2. odstavku 32. člena ZAzil šteje pisanje - odločba - za vročeno, ko ga prejme ena od oseb iz 1. odstavka 32. člena ZAzil (prosilec oziroma zakoniti zastopnik ali pooblaščenec), rok za vložitev tožbe zoper odločbo začne teči z vročitvijo odločbe prvi od navedenih oseb.
lastninjenje športnih objektov - društvena lastnina - lastninska pravica, vpisana v zemljiški knjigi
Občina nima podlage v 1. odstavku 64. člena ZSpo za razglasitev objektov društva za objekte občinskega pomena, ker je v zemljiški knjigi športno društvo vpisano kot lastnik objektov.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - zastaranje trejatve
Ker je tožnikova terjatev, ki naj bi jo uveljavljal zoper bivšega delodajalca, zastarala, tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s svojimi pravnimi sredstvi, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 4. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - vložitev tožbe v že pravnomočno razsojeni stvari
Tožnik je želel brezplačno pravno pomoč pri vložitvi ponovne odškodninske tožbe v že pravnomočno razsojeni zadevi, kar pomeni, da bi sodišče razsojalo o isti zadevi. Zato ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči v smislu 4. alinee 1.
denacionalizacija - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - spornost dejanskega stanja - sojenje na seji
Čeprav je tožeča stranka v tožbi izrecno zahtevala opravo glavne obravnave, ker je že v upravnem postopku ugovarjala, da ni šlo za prosto razpolaganje pri sklepanju kupoprodajne pogodbe, pač pa za dejansko nacionalizacijo, sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave. Tožeča stranka zato utemeljeno v pritožbi ponavlja očitek, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno.
prenos premoženja v sistem izven socialnega zavarovanja - denacionalizacija na podlagi ZPIZ/92
Sporno premoženje je tudi po podržavljenju ostalo v sistemu socialnega zavarovanja. Dejanski prenos premoženja v sistem izven socialnega zavarovanja v letu 1966 pa kot izhaja iz upravnih spisov ni bil izveden na podlagi enega izmed predpisov, ki so taksativno našteti v 1. odstavku 247. člena ZPIZ/92, pa tudi tožeča stranka tega ni izkazovala med upravnim postopkom in v upravnem sporu.