spor o pristojnosti - pristojnost za spore iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja
Ne glede na to, kdaj je bil spis dejansko poslan socialnemu sodišču, je postopek pred socialnim sodiščem začel teči s pravnomočnostjo sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu, torej pred 1.1.2005. To pa je v času, ko je bilo na podlagi izrecne določbe druge alinee 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS socialno sodišče še pristojno tudi za spore v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, in se na podlagi prehodne ureditve po ZDSS-1 že začet postopek v tej zadevi tudi nadaljuje pred socialnim sodiščem.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS16509
ZUS člen30, 30/2, 69, 69/1.
azil - začasna odredba - odložitev izvršitve upravnega akta - predhodna vložitev zahteve za odložitev izvšrbe
Stranka, ki pri sodišču zahteva odložitev izvršitve spornega akta, mora sama izkazati, da je predhodno vložila zahtevo za odložitev izvršbe pri pristojnem organu po 2. odstavku 30. člena ZUS.
prošnja za azil - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi
Prošnji tožečih strank za azil temeljita na dejstvu, da sta prišla v Republiko Slovenijo izključno iz ekonomskih razlogov in da nista sami predlagali niti predložili nobenega konkretnega dokaza za svoje navedbe glede splošnega stanja v domačem kraju na Kosovu, da bi bili zato, ker sta albanska katoličana, preganjani.
določitev stikov z otrokom - obnova postopka - stroški postopka v zvezi z nepravilnim delom upravnega organa
Stroškov, ki so tožnici nastali v zvezi z nepravilnim delom upravnega organa v upravnem postopku, ni mogoče uveljavljati v upravnem sporu na podlagi določbe 2. odstavka 23. člena ZUS.
vrnitev stvari - podržavljeno stavbno zemljišče - pozidano stavbno zemljišče
Po 2. odstavku 32. člena ZDen se upravičencu vrnejo zazidana stavbna zemljišča le, če na njih stoji upravičenčev trajen objekt. Zato v takih primerih ni pomembno, kot kaj je zemljišče opredeljeno v planskih in prostorskih izvedbenih aktih in tudi ne, ali so objekti v lasti tretjih oseb zgrajeni na podlagi predpisanih dovoljenj ali brez njih.
upravni postopek - pritožba - vložitev pritožbe po zakonsko določenem roku - zavrženje pritožbe
Ker je bila pritožba vložena po poteku z zakonom določenega 15-dnevnega roka od v spisih izkazane vročitve odločbe, je bilo zavrženje pritožbe na podlagi 2. odstavka 240. člena ZUP utemeljeno.
zamuda roka za vložitev pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok za zamudo
Opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje so lahko takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.
Čeprav se sodišče prve stopnje ni izrecno opredelilo do zatrjevane neusklajenosti lokacijskega dovoljenja z 10. členom ZUN, po presoji pritožbenega sodišča s tem ni zagrešilo bistvene kršitve pravil postopka, saj je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo razloge, zaradi katerih je presodilo, da lokacijsko dovoljenje vključuje ustrezne podatke o vplivih na okolje, iz česar je razvidno, da se je do navedenega tožbenega ugovora na ta način opredelilo.
Tudi v primerih iz 12. točke 3. člena ZDen je treba upoštevati vrednost podržavljene nepremičnine in vrednost oziroma ustreznost nadomestne nepremičnine, ki jo je prejšnji lastnik kot odškodnino dobil za razlaščeno zemljišče, ter v primeru presežka vrednosti podržavljenega zemljišča pravico do denacionalizacije priznati.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev - verjetnost izgleda za uspeh tožbe
Ker v obravnavanem primeru eden od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to je verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel, ni bil izpolnjen, je bilo treba tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 35, 35/2-2. ZUS člen 72, 72/4, 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - odločanje v pospešenem postopku
Če je že iz tožnikove prošnje za azil in njegovega zaslišanja ter glede na splošne razmere v njegovi izvorni državi očitno, da prošnja ni utemeljena, odloča pristojni organ o azilu v tako imenovanem pospešenem postopku, zato tudi ne ugotavlja okoliščin, ki so pomembne za odločanje o azilu po 2. in 3. odstavku 1. člena ZAzil, o čemer pa se odloča v tako imenovanem rednem azilnem postopku.
Če je bilo v denacionalizacijskem postopku upravičencu vrnjeno v last in posest zemljišče, na katerem stoji objekt v lasti tretjega, take odločbe ni mogoče izvršiti niti v pravnem niti v dejanskem pogledu, zato je nična.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22663
ZKP člen 39, 39-6, 41, 41/2, 420,420/2.KZ člen 25.
izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sostorilstvo
Stranka je prekludirana, če v zakonskem roku ne zahteva izločitve sodnika, pa bi to lahko storila.
Skupna storitev kaznivega dejanja v pomenu sostorilstva (25. člen KZ) se kaže v dveh oblikah: v skupni izvršitvi dejanja ali v drugačnem odločilnem prispevanju h kaznivemu dejanju. Sostorilstvo v obliki skupne izvršitve ne pomeni nujno istočasno izvrševanje dejanja in se lahko kaže tudi na način, da sostorilci eden za drugim ponavljajo ista izvršitvena dejanja, dokler ne nastane prepovedana posledica.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22636
KZ člen 244, 244/1, 244/2.ZKP člen 17, 17/1, 316, 316/1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - nadaljevano kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - načelo materialne resnice - zapisnik o glavni obravnavi
Nadaljevano kaznivo dejanje, ki ga sestavljajo temeljne oblike določenega premoženjskega kaznivega dejanja, je dovoljeno v primeru, ko seštevek ugrabkov pomeni kvalifikatorno okoliščino, pravno opredeliti po strožji zakonski določbi, če je podan direktni naklep storilca glede skupne škode oziroma skupnega zneska prilastitve ali obarvani naklep pri oblikah premoženjskih kaznivih dejanj, za katera zakon zahteva, da je storilcu šlo za to, da si prilasti stvar take vrednosti.
Kršitev načela iskanja resnice (1. odstavek 17. člena ZKP) sama po sebi ni podana, če ni istočasno povezana s kršitvijo tistih določb kazenskega postopka, preko katerih se to načelo uresničuje.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-8, 5, 5/1.KZ (1947) člen 20.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - velika tatvina splošnega ljudskega premoženja - kaznivost pripravljalnih dejanja - napravljanje lažnih listin
Obsojenčevi poskusi ilegalne prekoračitve jugoslovansko-avstrijske državne meje, poskusi pobega v Avstrijo, skrivanje na domu ter začasna zaposlitev na podlagi lažne prijavnice z namenom iskanja zveze za pobeg, ne predstavljajo nobenega od ravnanj, ki bi jih bilo mogoče podrediti pod zakonske znake kaznivega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD oziroma ki bi objektivno pomenili, da je obsojenec na opisan način "postal član združbe, ki ima za cilj vršiti zločine iz 2. člena ZKLD".
Zakonska opredelitev kaznivosti pripravljalnih dejanj v 20. členu KZ-47 (Uradni list FLRJ, št. 106/47 z dne 13.12.1947) je nejasna in nedoločna, saj znotraj kazensko pravne norme ni meril za oceno, katera kazniva dejanja štejejo za huda. Materialno pravno načelo določnosti v okviru načela zakonitosti zato v takšnem primeru narekuje za obdolženca ugodnejšo razlago.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22694
ZKP člen 52, 52/1, 420, 420/2, 421.KZ člen 169, 169/1, 170, 170/1.
zasebna tožba - rok za vložitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva vložena v škodo obdolženca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - obrekovanje
Preozko je stališče, da se v primerih, ko storilec pisanje z žaljivo vsebino naslovi na javnega uslužbenca ali ustanovo, v njem pa govori o upravičencu do zasebne tožbe, šteje, da je zasebni tožilec izvedel za kaznivo dejanje in storilca takrat, ko mu je javni uslužbenec ali ustanova izročila pisanje, saj da šele takrat lahko izve za vse relevantne okoliščine, pomembne za vložitev zasebne tožbe. Rok iz 1. odstavka 52. člena ZKP namreč začne teči, tudi če se zasebni tožilec seznani s pisanjem, ki mu ni izročeno, tako da ga prebere ali na drug način seznani z bistveno vsebino takega pisanja.
Kaznivo dejanje razžalitve je dokončano, ko se z žaljivo izjavo seznani druga oseba, pri čemer ni nujno, da je to oškodovanec. Pogoj je le, da mora biti iz izjave oškodovanec razpoznaven.
Po 421. členu ZKP sme zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti le v korist obsojenca. Morebitna ugotovitev, da ima obsojenčevo dejanje zakonske znake kaznivega dejanja obrekovanja po 1. odstavku 170. člena ZKP, ki je težje od kaznivega dejanja razžalitve po 1. odstavku 169. člena KZ, bi bila obsojencu v škodo, zato tega očitka v zahtevi ni mogoče upoštevati.
ZOR člen 148, 148/1. Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-92 člen 3, 3/1-3, 3/2.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza
Ker vožnja pod vplivom alkohola pomeni kršitev pogodbene obveznosti, se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da gre pri vprašanju o ohranitvi pravic iz zavarovanja kljub taki vožnji, torej pri vprašanju izpodbijanja vzročne zveze med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo, predvsem za vprašanje, ali ni prišlo do škode iz kakšnega drugega vzroka, ki je neodvisen in samostojen dejavnik v razmerju do zavarovanca oziroma do nastanka škode (na primer ravnanje drugega, nenadna okvara na vozilu itd.). Zavarovanec ne izgubi svojih pravic iz zavarovalne pogodbe predvsem takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva alkoholiziranost ni vplivala na nastanek in obseg škode. Upoštevajo se zato zunanji vzroki, ki niso odvisni od zavarovanca. Način vožnje zavarovanca (v obravnavanem primeru je toženec vozil v križišču preko namišljene sredinske črte delno po nasprotnem voznem pasu) ni tak zunanji vzrok.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Tožnica si ni zagotovila pravice do revizije, s katero izpodbija le odločitev o tistem delu svoje spremenjene tožbe, za katerega je ostala vrednost spornega predmeta neocenjena.