sodna poravnava - kasneje sklenjena pogodba - plačilo najemnine za solastno nepremičnino - splošni učinki pogodbe
Stranke se lahko kasneje dogovorijo drugače, kot je določeno v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi, če le ne gre za zahtevke, s katerimi ne smejo razpolagati. Ker je pogodba sklenjena kasneje kot sodna poravnava, sta lahko v sodni poravnavi že urejena vprašanja v pogodbi uredili drugače, ali kot pravi revizija sama: ponovno sta odprli vprašanje sporne terjatve. V sami pogodbi ga sicer nista rešili, ker je bila terjatev zanju še sporna, sta pa odločitev o njej v 3. točki pogodbe prepustili pristojnemu sodišču.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija v premoženjskem sporu ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT in je bila na prvi stopnji izdana sodba po 14.7.1999.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - pogodbena odškodninska odgovornost - ugovor o nepristojnosti - rok za vložitev ugovora - štetje procesnih rokov
Sodišče v Slovenj Gradcu se je glede na pravočasen ugovor tožene stranke in glede na sedež tožene stranke pravilno izreklo za krajevno nepristojno.
ZPIZ-B člen 58.ZZD člen 200, 201, 204. ZTLR člen 12.
samoupravni sporazum - pravica razpolaganja - prenos pravice razpolaganja z družbenimi sredstvi - društva upokojencev - začasna uporaba - pridobitev lastninske pravice - vlaganja v tujo nepremičnino
Sklepa seje delavskega sveta ni mogoče šteti za samoupravni sporazum, zaradi česar ne more predstavljati pravnega naslova za prenos pravice razpolaganja z nekdanjim družbenim sredstvom. Tožeča stranka zato ni pridobila pravice razpolaganja s sporno nepremičnino ter tako tudi ni legitimirana po 58. členu ZPIZ-B.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - obseg revizijskega izpodbijanja - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Revidentka se zoper prvostopenjsko sodbo ni pritožila, zato je za dovoljenost revizije pomembna vrednost z njene strani izpodbijanega dela pravnomočne sodbe enake znesku, za katerega je drugostopenjsko sodišče na pritožbo tožeče stranke zvišalo odškodnino.
Če so bila sporna izplačila tožencu, kot delavcu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, izplačana na podlagi odredb direktorja v okviru njegovih pristojnosti, ni mogoče zaključiti, da je šlo z vidika toženca za izplačilo brez pravne podlage.
nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - drugo ustrezno delo - prenehanje delovnega razmerja - sestava strokovne komisije
Pogoj za zakonito prenehanje delovnega razmerja zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela je predhodna ugotovitev, da pri delodajalcu ni drugega ustreznega dela za takega delavca.
razporeditev na delovno mesto - razlika v plači - vsebina pravnega razmerja
Vprašanje, ali je tožeča stranka na delovnem mestu kreditnega referenta II opravljala tudi dela, zaradi katerih bi njeno delo lahko bilo ovrednoteno višje, ni ne pravica ne pravno razmerje, ampak je dejansko vprašanje, na podlagi katerega bi lahko bilo ugotovljeno, da obstoji postavljena terjatev. Ni spora o tem, ali je tožnica bila razporejena na delovno mesto kreditni referent II ali kreditni referent I (kar je po vsebini pravno razmerje med delodajalcem in delavcem) in tega pravnega razmerja za nazaj tudi ni mogoče ugotavljati (to vprašanje pa bi lahko bilo prejudicialno, ker gre za pravno razmerje) niti spreminjati. Zato je pri zatrjevanju in uveljavljanju razlike v plači vprašanje opravljanja tudi bolj odgovornega dela lahko samo dejanska ugotovitev, o kateri mora biti odločeno v sodbi, to pa pomeni, da tako vprašanje ni predhodno vprašanje, kot to zatrjuje zahteva za varstvo zakonitosti. V civilnem postopku ima predhodno vprašanje značaj dejanske ugotovitve, za te zahteve za varstvo zakonitosti v tej smeri zaradi določbe drugega odstavka 387. člena ZPP ni mogoče vložiti.
ZTPDR člen 81, 81/1, 83, 83/2. ZDR (1990) člen 17, 17/1.
uveljavljanje pravic pri delodajalcu, procesne predpostavke - plačilo plače - pravice pomorščakov
I. Delavec mora kot pogoj za sodno varstvo izkazati, da je pri delodajalcu pravočasno uveljavljal varstvo pravic glede uveljavljanja obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas.
II. Kot pomorščak s posebnimi pravicami je bil tožnik za čas bolezni po izkrcanju z ladje na podlagi neprekinjenega zdravstvenega zavarovanja opravičen zgolj do nadomestila plače na podlagi tega zavarovanja.
spor o pristojnosti - splošna krajevna pristojnost - denarna terjatev - sedež tožene stranke
Tožeča stranka vtožuje denarno terjatev, nastalo na podlagi opravljenih gradbenih storitev. Ker za tak primer v ZPP ni določena izključna krajevna pristojnost, je za sojenje pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka svoj sedež.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - predlog izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
V prometni zadevi bi obstajali (drugi) tehtni razlogi, če bi bilo ugodeno vloženem predlogu tožencev za izločitev vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Krškem. Iz spisa pa je razvidno, da so bili zavrnjeni predlogi za njihovo izločitev. Zato predlogu tožencev ni bilo mogoče ugoditi.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - kumulacija izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe
Po določbi 35. člena tedaj veljavnega ZIZ (in 2. odstavka sedaj veljavnega ZIZ-A) se krajevna pristojnost sodišča določi po prvo navedenem izvršilnem sredstvu, torej po nepremičnini, ki leži v Kopru.
ZIL člen 17, 17/1, 34, 34/1, 34/2, 90, 90/1, 91, 91/3.ZIL-1 člen 120, 120/1, 136, 136/1, 143, 143/1-a, 144.
razveljavitev mednarodne blagovne znamke zaradi neuporabe - časovna veljavnost ZIL (v razmerju do ZIL-1) - pravni interes za tožbo - (privilegirana) sprememba tožbe - odgovor na revizijske navedbe
Po določbi 144. člena ZIL-1 je ta zakon začel veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (dne 7.6.2001), to je dne 7.12.2001. Po kogentni določbi a. alinee prvega odstavka njegovega 143. člena je takrat prenehal veljati ZIL. Ker ZIL-1 ni predvidel prehodnega obdobja, saj ne vsebuje prehodne določbe, da se postopek, ki se je začel pred njegovo uveljavitvijo, nadaljuje po predpisih, po katerih se je začel (to je po določbah ZIL), se je postopek pravilno nadaljeval po določbah ZIL-1.
Ker se je postopek razveljavitve znamke zaradi njene neuporabe nadaljeval po določbah ZIL-1, se je v skladu z določbo prvega odstavka njegovega 120. člena pravilno dokončal pred sodiščem in ne pred Uradom Republike Slovenije za intelektualno lastnino (Uradom). Na podlagi navedene zakonske določbe je namreč sodišče pristojno za razveljavitev znamke in ne le za ugotovitev, da sporna znamka ni bila uporabljena.
Ker pa se je konkretno dejansko stanje, na katerega je tožeča stranka oprla zahtevo za razveljavitev znamke tožene stranke, ki ustreza abstraktnemu dejanskemu stanju iz prvega odstavka 90. člena ZIL, uresničilo pred vložitvijo zahteve in tudi pred uveljavitvijo ZIL-1, je sodišče pogoje za razveljavitev znamke zaradi njene neuporabe pravilno presojalo po določbah ZIL.
Ker je tožena stranka ugovarjala zahtevi za razveljavitev znamke, je Urad zahtevo v skladu s tretjim odstavkom 91. člena ZIL odstopil pristojnemu sodišču, pred katerim se je postopek nadaljeval kot s tožbo. Postopek pred sodiščem prve stopnje se namreč začne s tožbo (179. člen ZPP).
Zahtevo tožeče stranke za razveljavitev znamke tožene stranke zaradi neuporabe je Urad v skladu s tretjim odstavkom 91. člena ZIL odstopil pristojnemu sodišču. Zato je bil tožeči stranki že s tem priznan pravni interes za tožbo, s tem da je bil po uvelajvitvi ZIL-1 ugotovitveni zahtevek vsebovan v oblikovalnem zahtevku iz njegovega 120. člena.
Tožeča stranka je prvotno (v skladu s tretjim odstavkom 91. člena ZIL) od sodišča zahtevala ugotovitev neuporabe znamke tožene stranke. Po uveljavitvi ZIL-1 pa je tožbo spremenila tako, da je od sodišča zahtevala razveljavitev znamke tožene stranke zaradi njene neuporabe. Pri tem je šlo za privilegirano spremembo tožbe po 186. členu ZPP (zaradi okoliščin, ki so nastale po njeni vložitvi), za katero ni potrebna privolitev tožene stranke, zaradi česar je tožeča stranka v postopku, ki se je nadaljeval (in dokončal) po določbah ZIL-1, lahko ugotovitveni tožbeni zahtevek spremenila v oblikovalnega (konstitutivnega).
Tožena stranka kot nosilka blagovne znamke je imela (izključno)
pravico uporabljati znamko v gospodarskem prometu za označevanje svojega blaga (prvi odstavek 34. člena ZIL). Vendar pa ni imela samo pravice, ampak tudi dolžnost njene uporabe, saj je v nasprotnem primeru zainteresirana oseba (tožeča stranka) lahko zahtevala razveljavitev znamke (prvi odstavek 90. člena ZIL). Sankcija za neuporabo znamke brez opravičenega razloga je bila namreč njena razveljavitev.
ZIL ni posebej definiral pojma neuporabe niti uporabe znamke. V drugem odstavku 34. člena je le primeroma našteval sedem možnih pojavnosti uporabe blagovne znamke. Zato je pri razlagi pojma uporabe blagovne znamke treba izhajati iz njene osnovne funkcije, ki je v označevanju blaga nosilke blagovne znamke zaradi njegovega razlikovanja od blaga iste ali podobne vrste (prvi odstavek 17. člena in prvi odstavek 34. člena ZIL), ne pa iz njene uporabe po drugem odstavku 34. člena ZIL. Posledično je razveljavitveni razlog neuporaba znamke za označevanje blaga, ne pa neuporaba znamke po drugem odstavku 34. člena ZIL (prvi odstavek 90. člena ZIL). Zato morebitne ovire pri uporabi znamke za reklamiranje blaga iz razreda 34 mednarodne klasifikacije ne opravičujejo neuporabe znamke za zaznamovanje blaga. To velja tudi za Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI).
Sodišče druge stopnje lahko v okviru materialnopravnega preizkusa pravilnosti sodbe sodišča prve stopnje samo (brez obravnave) zavzame stališče do trditev strank (do njihovih izjav o vsebinski, in to dejanski ali pravni podlagi za odločbo).
Revizijsko sodišče se je dolžno opredeliti do nosilnih pravnih naziranj revidentke Tako ni nujno, da je obrazložitev odločbe revizijskega sodišča tako obširna, kakor je bila revizija, niti ni nujno, da je odgovor na navedbe revidentke vedno izrecen, saj je lahko tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je revizijsko sodišče seznanilo z njenimi argumenti in da jih je obravnavalo.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela 5 delovnih dni
I. Po določeni razporeditvi na drugo delovno mesto se tožnik ni mogel sklicevati na sporazum o razporeditvi delovnega časa na prejšnjem delovnem mestu.
II. Čeprav je bil tožnik neupravičeno odsoten z dela vse do dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožena stranka ni ravnala nezakonito, če je v korist tožnika odločila, da tožniku delovno razmerje preneha z vročitvijo dokončnega sklepa.
pokojninsko zavarovanje - državljanstvo - pogoji za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine
Besedilo 37. člena ZPIZ, "ki ima državljanstvo Republike Slovenije", je treba razumeti tako, da zavarovanec izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 37. člena ZPIZ, če ima otrok državljanstvo Republike Slovenije kadarkoli do uveljavitve pravice. Ta člen zato zajema tako tiste zavarovance, ki so imeli otroke s slovenskim državljanstvom v času, ko so zanje skrbeli ali so jih vzgajali, pa tudi tiste, katerih otroci imajo državljanstvo Republike Slovenije v času zavarovančevega uveljavljanja pravic iz pokojninskega zavarovanja. Prav tej zadnji možnosti se dobesedna razlaga norme celo najbolj približuje. Ker so otroci tožnice imeli državljanstvo Republike Slovenije v času, ko je tožnica uveljavljala svoje pravice pri toženi stranki, to po mnenju revizijskega sodišča pomeni, da je izpolnjevala pogoje za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot to določa prvi odstavek 37. člena ZPIZ.
novi dokazi - razlogi za prepozno predlaganje novih dokazov
Stranka lahko predlaga nove dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, kasneje pa le, če tega brez svoje krivde ni mogla storiti na prvem naroku.
Kvalitikatorne okoliščine niso znak oziroma element disciplinske kršitve, temveč posebne posledice storjene kršitve, ki morajo biti podane za zakonit izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Zato ugotavljanje znakov kršitev, ki jih je tožnik storil, ne pomeni tudi ugotavljanje kvalifikatornih okoliščin.
priznanje pravice do slovenske starostne pokojnine
Dejstvo, da pristojni nosilec zavarovanja v Srbiji tožniku ne izplačuje pokojnine, ne pomeni, da je izplačevanje pokojnine dolžna prevzeti R Slovenija. Po določbi 1. odstavka 177. člena ZPIZ zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v R Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri. Ta določba se uporablja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnin v drugih državah, če pridobi pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja
I. Delavec lahko uveljavlja sklenitev delovnega razmerja za določen čas v nasprotju z rokom dokler mu delovno razmerje za določen čas v dejanskem smislu ne preneha oz. še v 15 dnevnem roku za varstvo pravic po vročitvi obvestila o prenehanju ali dejanskem prenehanju delovnega razmerja za določen čas.
II. Ker že prva pogodba o zaposlitvi za določen čas ni navajala razloga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, je delovno razmerje že v času veljavnosti te pogodbe prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
plačilo odškodnine v zvezi s konkurenčno klavzulo - ničnost pogodbe o zaposlitvi - ponovna sklenitev delovnega razmerja uživalca pokojnine - oživitev konkurenčne klavzule v pogodbi o zaposlitvi
Samo pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom družbene ureditve, prisilnim predpisom ali morali, je nična in še to samo v primeru, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega (103. člen ZOR). Ker Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne prepoveduje, ampak celo dovoljuje ponovno zaposlitev uživalca pokojnine, je sodišče druge stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo iz 1. odstavka 103. člena ZOR, ko je ugotovilo ničnost 13. člena pogodbe o zaposlitvi.