Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil tožnik v spornem obdobju član nadzornega odbora tožene stranke, hkrati pa je bil pri njej tudi v delovnem razmerju (to je načeloma nezdružljivo s funkcijo, ki naj bi jo imel nadzorni odbor), kar pomeni, da ni bil občinski funkcionar. Zato je treba zanj uporabiti določbe zakona, ki veljajo za druge zaposlene v lokalni samoupravi, ne glede na njihovo funkcijo ali njihov položaj. Za njih pa je določeno, da del plače za delovno uspešnost lahko znaša največ 20% osnovne plače, kar je tožniku glede na podatke v spisu tudi bilo priznano. Ker višjega izplačila iz tega naslova ne dovoljuje zakon, ga tožniku sodišče ne bi moglo priznati ne glede na (pravilne ali nepravilne) postopke župana pri izpodbijanju statutarnih določil in ne glede na (zakonite ali nezakonite) določbe statuta tožene stranke.