ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 44, 44/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost v reviziji izpodbijanega dela tožbenega zahtevka - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - neveljavnost oporoke - neveljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - ugotovitev dedne nevrednosti - zavrženje revizije
Za tri tožbene zahtevke, ki so imeli različno pravno in dejansko podlago, si tožnik ni pridobil pravice do revizije, ker v tožbi ni navedel vrednosti spornega zahtevka za vsakega od njih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sorodstveno razmerje pooblaščenca stranke z eno izmed sodnic
Sorodstveno razmerje med pooblaščencem stranke in eno izmed sodnic sodišča ni razlog za smotrno delegacijo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da obsojenec ni ravnal s krivdno obliko naklepa, temveč iz malomarnosti, zagovornica izpodbija zaključke sodišča v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22654
KZ člen 212, 212/1-1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - velika tatvina - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker zagovornik izpodbija pravno opredelitev kaznivega dejanja na podlagi drugačne ocene dejanskega stanja, vlaga zahtevo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev kazenskega zakona pa naj bi bila šele posledica drugače ugotovljenega dejanskega stanja. Glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Če gre za v avtomobilskem prometu pričakovano škodo, sodišče prisodi odškodnino ne glede na zavarovalno vsoto v obveznem zavarovanju, ki je veljala ob škodnem dogodku.
Na obveznost zavarovalnice ne vpliva dejstvo, da oškodovanci niso tožili povzročitelja nesreče niti da sopotnici nista tožili zavarovalnice, pri kateri je bil odgovornostno zavarovan nekrivi voznik.
ZNP člen 37.ZPP člen 339, 339/2-3, 380, 380/2.ZDen člen 3,4, 5, 56, 58, 58/1.
sodna pristojnost - pristojnost za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo - denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje
Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 58. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo (vselej) pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).
V sodni praksi so znani številni primeri, v katerih je bila kot razlog za uporabo 5. člena ZDen interpretirana zgolj že oblastna grožnja, da bo lastniku v primeru njegovega upiranja prodaji odvzeto premoženje z razlastitvijo brez nadomestila. V danem primeru pa je bila ta "grožnja" kot dano dejstvo za pravnega prednika predlagateljic že realizirana, saj ni imel nobene stvarne podlage za upanje, da bi utegnil še kdaj priti v posest premoženja (kjer se je že leta opravljala šolska in druga kmetijska dejavnost pod okriljem države) in imeti od njega kakršnokoli korist.
javni razpis - dodelitev sredstev za strukturne spremembe v kmetijstvu - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - subsidiarna uporaba ZUP
Na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben postopek, se po določbi 3. člena ZUP postopa po določbah tega zakona. Zato se uporabljajo pravila splošnega upravnega postopka, če poseben zakon za določeno materijo ne določa posebnih pravil postopka.
ZZZDR člen 51, 51/1.SZ člen 6, 117, 123.ZD člen 29, 30, 34.OZ člen 533.
delitev skupnega premoženja zakoncev - darilo - privatizacija nakup stanovanja po SZ - prenos pravice do odkupa stanovanja - pravna narava privolitve imetnika stanovanjske pravice
Stanovanje, kupljeno po privatizacijskih predpisih, je skupno premoženje zakoncev, čeprav je pogodbo zanj sklenil le eden izmed njiju kot ožji družinski član s privolitvijo njegovega očeta kot imetnika stanovanjske pravice.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor
Po določbi 525. člena ZKP sme preiskovalni sodnik na prošnjo tuje države, še predno je ta država vložila prošnjo za izročitev, odrediti pripor, če je podana nevarnost, da se bo tujec s pobegom ali skrivanjem skušal izogniti izročitvi. V tej fazi postopka izročitve preiskovalni sodnik zaprošene države ni dolžan posebej ugotavljati obstoja utemeljenosti suma, pač pa se glede na naravo postopka omeji zgolj na preizkus, ali je bil ta pogoj na predpisan način ugotovljen v postopku, ki teče v državi prosilki. Pač pa se pri odrejanju pripora po 524. členu ZKP na podlagi prošnje za izročitev smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku o priporu, kolikor ne nasprotujejo naravi ekstradicijskega postopka ali so v poglavju o izročitvi obdolžencev in obsojencev drugače urejene.
zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivna škoda - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - razširitev tožbenega zahtevka med pravdo
Odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala in bo nastajala (sukcesivna škoda) zaradi izgubljenega zaslužka se pretrga z vložitvijo tožbe za plačilo odškodnine za preteklo obdobje in se nadaljuje, ko je pravdni postopek končan ali spor kako drugače poravnan. Dokler se to ne zgodi, terjatev ne zastara, čeprav med pravdnim postopkom tožbeni zahtevek ni bil razširjen v zastaralnem roku za odškodninske terjatve za naslednje preteklo obdobje.
URS člen 25.ZKP člen 87, 87/5, 366, 366/1, 375, 375/1. Sodni red člen 218.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - rok za vložitev pritožbe
V primeru, ko ima sodišče prostore na več lokacijah, kjer sprejema pisne vloge strank, je vloga sprejeta pri sodišču takrat, ko je bila izročena vložišču sodišča, ne glede na to, katero vložišče sodišča ga je sprejelo in v skladu z 218. členom Sodnega reda odtisnilo datum prejema na kopiji vloge in ne glede na to, ali je bila vloga nato poslana drugemu vložišču istega sodišča.
povrnitev negmotne škode - oblike negmotne škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje
Sodišče druge stopnje je pravilno opravilo širšo in ožjo individualizacijo in je pravilno uporabilo pravni standard pravične denarne odškodnine. Pri odškodnini za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem je pravilno uporabilo samo 200. člen ZOR, saj bodočih telesnih bolečin izvedenec pri tožniku objektivno ni potrdil.
Sodišču se v obrazložitvi svojih odločb ni treba opredeljevati do tistih navedb strank, ki za odločitev niso relevantne, ali so očitno nesmiselne ali pomenijo zlorabo procesnih pravic. O stališču sodišča do navedbe stranke v določenih primerih je mogoče sklepati že konkludentno in ni potrebna izrecna opredelitev.
Standard zahteve po obširnosti obrazložitve je za sodišče višje stopnje nižji kot za sodišča nižje stopnje. Obveznost obrazložitve sodbe namreč po eni strani izhaja iz pravice do izjave, po drugi strani pa je tudi v funkciji pravice do pravnega sredstva po 25.
členu Ustave; več kot dvostopenjskega sojenja pa ta ustavna pravica ne zagotavlja.
Sodišče, ki uporabi kot dokaz listino, ki ni bila prebrana na glavni obravnavi, prekrši načelo ustnosti postopka, ne pa načelo neposrednosti.
Prikazovanje neresničnih trditev kot resničnih lahko ima za posledico odškodninsko odgovornost - samo zase za premoženjsko škodo (glej določbo 198. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR o povrnitvi premoženjske škode), za nepremoženjsko škodo pa le ob izpolnjenem nadaljnjem pogoju, da so neresnične trditve po objektivnih merilih žaljivosti prizadele dobro ime oziroma ugled posameznika.
Glede na to, da tožeča stranka ni izkazala nezakonitosti odpisa zemljišč na spornih parcelah in je sodba v tem delu pravnomočna, tudi ni upravičena do odškodnine, kot jo izrecno poimenuje v tožbi. Po splošnih načelih obligacijskega prava morajo biti za nastanek odškodninske terjatve sočasno izpolnjene naslednje predpostavke:
nedopustno ravnanje, odgovornost, vzročna zveza in škoda. V obravnavanem primeru tožeča stranka ni dokazala nedopustnega ravnanja tožene stranke, zato ni mogoče pravno sklepanje, da bi morala tožena stranka povrniti škodo (154. člen ZOR), saj je dokazala, da njeno ravnanje ni bilo nedopustno in da zato ni odgovorna za morebitno škodo.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - začasnost posledic
Zmanjšana zmožnost za delo iz 1. odstavka 133. člena KZ se lahko kaže v zvezi z najrazličnejšimi deli in opravili, ki jih oškodovanec opravlja v zvezi s svojim poklicem, domačimi hišnimi deli, gospodinjstvom itd. Obstoj te posledice bo lahko odvisen tudi od oškodovančeve usposobljenosti oziroma njegovih siceršnjih sposobnosti za delo, zato bo podrobnejše ugotavljanje, za katero delo se je oškodovančeva zmožnost zmanjšala, predmet dokazovanja in ne opisa v izreku.
Za sklepčnost obtožnega akta je potrebno, da se začasnost posledic zatrjuje, trajanje začasnosti pa bo predmet dokazovanja oziroma presoje, ali je telesna poškodba imela tako posledico, kot jo določa 1. odstavek 133. člena KZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče
Ker v obravnavani zadevi o odobritvi pravnega posla še ni bilo pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je z enoletnim odlogom razveljavilo določbe ZKZ, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, je bilo treba na podlagi 44. člena ZUstS pritožbi ugoditi in spremeniti odločitev prvostopnega sodišča tako, da se tožbi ugodi in odpravi odločba tožene stranke. Ta pa mora v novem postopku upoštevati določbe 5. člena ZKZ-B.