azil - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi za prihod v državo
Pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če je prosilec za azil prišel izključno iz ekonomskih razlogov, ali če je iz njegove prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS16670
ZUP člen 242, 242/2.ZUS člen 75, 75/1.
odločanje organa druge stopnje o pritožbi - odprava odločbe organa prve stopnje - tožba - pravni interes za tožbo
Tožnik, ki je uspel s pritožbo v upravnem postopku in je bila zato z odločbo organa druge stopnje odpravljena odločba prve stopnje, s tožbo ne more doseči zanj ugodnejše odločbe.
prošnja za priznanje azila - odločanje v pospešenem postopku - očitno neutemeljena prošnja
Niso bila bistveno kršena pravila postopka s tem, ko sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, saj tožeča stranka v tožbi, kar ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, ni navedla nobenih konkretnih okoliščin, dejstev in dokazov, ki naj bi jih sodišče na obravnavi izvedlo in ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev v obravnavani zadevi, v tožbi navedene nove okoliščine pa tako ali tako pomenijo nedopustno tožbeno novoto.
pridobitev državljanstva - pogoji za pridobitev državljanstva po 40. členu ZDRS - vsebina pojma "dejansko življenje" v Republiki Sloveniji
Da se lahko šteje, da določena oseba dejansko živi na nekem območju, ni potrebno, da je ves čas fizično prisotna na tem območju. Na dejansko življenje kažejo poleg navzočnosti na določenem območju še druge okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da določena oseba opravlja svoje bistvene življenjske okoliščine na določenem območju. Če pa se določen čas ne nahaja na tem območju, na vprašanje, ali tu še dejansko živi, vpliva med drugim tudi dejstvo, koliko časa je bila odsotna s tega območja, pa tudi razlogi, zakaj je bila odsotna.
ZUS člen 73. ZPSS člen 32, 32/1. ZBH člen 4, 31, 31/1.
ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka (Zakon o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic - Ur.l. RS, št. 1/91-I in 46/93 - ZPSSLBH)
Po 1. odstavku 32. člena ZPSSLBH izda guverner banke Slovenije odločbo o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka, če ugotovi, da banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo ali na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju banke. Ker mora po 4. členu Zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I) banka poslovati po načelu likvidnosti, in sicer tako da stalno ohranja svojo plačilno sposobnost (1. odstavek 31. člena ZBH), je ugotovljena nelikvidnost stanje, ko banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo. Ker je bila v obravnavanem primeru ugotovljena nelikvidnost, je bila podana pravna podlaga za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 23, 24, 24/1, 24/2, 24/3, 35, 35/2-2.ZUP člen 11. ZUS člen 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pravice in obveznosti prosilca v postopku
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da je v Slovenijo prišel izključno iz ekonomskih razlogov, tako prošnjo pristojni organ zavrne v tako imenovanem pospešenem postopku. Prosilec mora ves čas postopka z organom sodelovati, že v prošnji podati opis za odločanje o azilu pomembnih okoliščin ter o tem predložiti razpoložljive dokaze; pred organom mora govoriti in v vlogah navajati resnico ter pošteno uporabljati pravice, ki mu jih dajeta ZUP in ZAzil.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - pravica do denacionalizacije - obstoj vzajemnosti
Pri ugotavljanju pogojev za določitev statusa upravičenke je treba na podlagi določbe 3. odstavka 9. člena ZDen ugotoviti obstoj vzajemnosti glede priznanja pravic do denacionalizacije, če je bila upravičenka ob smrti državljanka R Hrvaške in SFRJ.
javni natečaj - zahteva za razveljavitev javnega natečaja - zahteva za izdajo začasne odredbe o zadržanju imenovanja
S tožbo ni mogoče v upravnem sporu zahtevati razveljavitve javnega natečaja, razpisanega po določbah ZJU.
Ker tožnik ni izpodbijal odločitve glede imenovanja po javnem natečaju, tudi ne more uspeti z zahtevo za izdajo začasne odredbe o zadržanju imenovanja. Sicer pa je bilo treba zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči tudi zato, ker ne obstoji sporno pravno razmerje.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da po določbi točke a) 1. odstavka 9. člena Direktive o določitvi statusa begunca mora biti dejanje preganjanja zadosti resno tako po naravi dejanja ali zaradi ponavljanja dejanj, tako da to povzroči hude kršitve tistih temeljnih človekovih pravic, pri katerih ni možna razveljavitev določenih obveznosti po določbi 2. odstavka 15. člena EKČP.
Predkupno upravičenje lahko upravičenec uveljavlja le, če lastnik odsvoji stvar s prodajno pogodbo.
Posledica temeljnih značilnosti menjalne pogodbe je, da pri njej predkupna pravica ne more obstajati. S predkupno pravico se namreč lastnik stvari zavezuje, da bo stvar prodal po enaki ceni predkupnemu upravičencu (527. člen ZOR), pri menjalni pogodbi pa cena ni določena in je zato predkupnemu upravičencu nemogoče prodati nepremičnino po isti ceni. Enako je tudi pri sklenitvi mešane menjalno-prodajne pogodbe, saj je pri njej cena le deloma določena v denarju.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Ker se upravičenost tožnika do povračila prispevkov v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja pri toženi stranki, kot zavodu z javnimi pooblastili, ugotavlja v upravnem postopku in za te spore v ZDSS ni določena stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča, je spor o dokončni odločbi zavoda upravni spor.
očitna pomota vložnika - naslovitev vloge na napačno sodišče - vložitev vloge pri napačnem sodišču - prepozna vloga
Nedoločni pravni pojem "očitna pomota vložnika" je sodna praksa že konkretizirala. Izrekla se je, da ne gre za očitno pomoto, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo tudi napačno naslovi in ne le vloži pri napačnem sodišču ali pošlje na napačno sodišče.
odločba o izbiri, imenovanju in premestitvi - učinkovanje odločbe po pravnomočnosti - začasna odredba
Ker odločba tožene stranke o izbiri, imenovanju in premestitvi na razpisani prosti mesti višjih sodnikov glede na določbo 1. odstavka 21. člena ZSS učinkuje šele po pravnomočnosti, potreba za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS ni izkazana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22714
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.KZ člen 25, 196, 196/1.ZKP člen 155, 155/2, 235, 235-1, 240, 371, 371/1-11, 420, 420/2.ZPol člen 56, 56/3.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - posredovanje pri prodaji - sostorilstvo - prikriti preiskovalni ukrepi - navidezni odkup - odredba za enkraten ukrep - izzvana kriminalna dejavnost - priče - prepoved zaslišanja - uradna tajnost - tajni policijski sodelavec - anonimne priče - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost v izreku glede odvzema premoženjske koristi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Posredovanja pri prodaji iz 1. odstavka 196. člena KZ ni mogoče opredeliti zgolj kot iskanja kupcev, povezovanja kupcev in prodajalcev, posredovanja pogojev prodaje, ampak ga je mogoče označiti tudi na splošnejši način, kot "omogočanje nečesa".
Določbo 2. odstavka 155. člena ZKP (enkraten ukrep) je treba razlagati tako, da je v okviru izvajanja takšnega ukrepa dopustno, da se izvajalec ukrepa dogovori za zaporedne manjše dobave in da ne odkupi naenkrat celotne količine mamila.
Sodišče policije ne more prisiliti, da razkrije identiteto tajnega policijskega sodelavca, saj je to njena diskrecijska pravica.
Nejasnost izreka v odločbi o odvzemu premoženjske koristi, v kateri ni določeno, na kakšen način sta obsojenca kot sostorilca dolžna v tolarski protivrednosti plačati znesek 28.000 DEM, ki ustreza protipravno pridobljeni premoženjski koristi, je v povezavi z obrazložitvijo prvostopenjske sodbe zadovoljivo odpravljena, saj sodišče v razlogih sodbe navaja, da se premoženjska korist odvzame obema obsojencema; to pa je mogoče v obravnavanem primeru razumeti zgolj v pomenu, da sta dolžna znesek plačati nerazdelno.
Policist, ki ni odvezan dolžnosti varovanja uradne tajnosti, se je sicer kot priča dolžan odzvati vabilu sodišča in tudi pričati, razen o okoliščinah in podatkih, ki pomenijo uradno tajnost.
Z zaslišanjem policista - koordinatorja policijske akcije kot posredne priče zakon ni bil kršen. Ob upoštevanju pravil o dokazovanju z indici sme sodišče uporabiti tudi takšen posreden dokaz ob predpostavki, da to ni edini dokaz, na katerem temelji sodba.
URS člen 23.ZKP člen 33, 33/1, 392, 392/6, 420, 420/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - umik zahteve - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - izločitev postopka - sojenje v razumnem roku - izpodbijanje odločbe o kazni
V primeru objektivne koneksitete, še posebej, če se sodba nanaša na sostorilce, se zahteve za varstvo zakonitosti praviloma rešujejo šele tedaj, ko odločba postane pravnomočna kot celota in ko je končan tudi celoten kazenski postopek. Zagotovitev pravice do sojenja v razumnem roku pa v nekaterih primerih opravičuje odstopanje od navedenega.
S tem, ko vložnica zahteve za varstvo zakonitosti izpodbija kazensko sankcijo kot neprimerno, napada pravnomočno sodbo iz razloga, ki ga s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati.
Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, tožeča stranka pa v tožbi navede, da je pripravljena namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek, je za odločanje o dovoljenosti revizije potrebno upoštevati višino navedenega denarnega zneska.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zakonita zastopnica stranke je vpisničarka na pristojnem sodišču
To, da je upnikova zakonita zastopnica zaposlena kot vpisničarka na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča ..., bi pri razumnem opazovalcu lahko vzbudilo dvome v nepristranskost odločanja. Zaradi varovanja objektivne nepristranskosti je zato smotrno, da se določi drugo stvarno pristojno sodišče.