azil - očitno neutemeljena prošnja - odločanje v pospešenem postopku
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje, odloča tožena stranka o prošnji v tako imenovanem pospešenem postopku in ugotavlja le okoliščine, ki so za tako odločitev pomembne.
zavrnitev prošnje za azila - neverodostojnost tožnikovih navedb
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, ki izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožnik v tožbi z ničemer ni izpodbijal konkretnih ugotovitev tožene stranke glede neverodostojnosti v svojih izpovedbah in od njega priloženih dokumentov, čeprav je relevantna sporna okoliščina med strankama ravno dokazna ocena o (ne)verodostojnosti tožnika.
upravičenci do denacionalizacije - zakonec prejšnjega lastnika, ki ni upravičenec - smrt zakonca pred prejšnjim lastnikom - upravičeni vlagatelji - pravni nasledniki zakonca prejšnjega lastnika
Ni pogoj po 12. členu ZDen, da je upravičenec po tej določbi le oseba, ki je prejšnjega lastnika, ki ne more biti upravičenec, preživela. Upravičenec po 12. členu ZDen je tudi zakonec prejšnjega lastnika, ki ni upravičenec, če je bil s prejšnjim lastnikom poročen ob podržavljenju in izpolnjuje pogoje glede državljanstva po 9. členu ZDen. V takem primeru so glede na 15. člen ZDen upravičeni vlagatelji denacionalizacijske zahteve pravni nasledniki zakonca prejšnjega lastnika.
V tako imenovanem pospešenem postopku ne gre za ugotavljanje pogojev za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil, pač pa za ugotavljanje razlogov, ko je prošnja za azil očitno neutemeljena. Za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene so torej pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se tičejo obstoja kakšnega od razlogov, določenih v 2. odstavku 35. člena ZAzil.
ZDen člen 10, 10/2, 63, 63/3. ZUS člen 23, 23/3, 73.
upravičenci do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - avstrijski državljani - stroški pritožbenega postopka
Niso upravičenci do denacionalizacije osebe, ki so dobile ali so imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države. Če sodišče presoja le zakonitost izpodbijanega akta, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.
Ni podlage za vrnitev podržavljenega zemljišča, če vrednost nadomestnega zemljišča presega vrednost podržavljenega zemljišča, vrednost pa je bila v upravnem postopku ugotovljena v skladu z Odlokom o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za prodajo v postopku denacionalizacije, za kar je bila podana podlaga v določbi 85. člena ZDen.
ZUS člen 60, 77. ZUP (1986) člen 8, 156. ZOro člen 19, 31.
obligatoren odvzem orožja - upravni postopek - opustitev vabljenja stranke na ustno obravnavo
Ko gre za obligatorni odvzem orožja osebi, pravnomočno kaznovani za tak prekršek zoper javni red in mir, ki jo dela neprimerno, da bi imela in nosila orožje, ali je mogoče od nje pričakovati, da bi orožje zlorabila, na odločitev o zadevi ne more vplivati to, da je upravni organ ni vabil na ustno obravnavo, ko so bile zaslišane druge priče. Le takšna kršitev pravil postopka, ki vpliva na odločitev o zadevi, pomeni bistveno kršitev določb postopka, zaradi katere bi bilo mogoče odpraviti odločbo tožene stranke.
denacionalizacija - zavrženje predloga za denacionalizacijo - predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom o zavrženju
Postopka, ki je bil končan s sklepom, ni mogoče obnoviti, pri čemer pa ni pomemben razlog, zaradi katerega je bil zahtevek za denacionalizacijo zavržen.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36-5. ZUS člen 72, 72/4, 73.
prošnja za azil - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi
Ker je bilo iz tožnikove prošnje za azil v Republiki Sloveniji očitno, da jo je tožnik vložil zato, da bi se po 13-dnevnem bivanju v Sloveniji izognil prisilni odstranitvi iz Slovenije in ker je iz nje in predhodnih izjav tožnika na policiji in pri sodniku za prekrške tudi razvidno, da je v Slovenijo prišel izključno iz ekonomskih razlogov, je tožena stranka ravnala pravilno in zakonito, ko je njegovo prošnjo zavrnila kot očitno neutemeljeno v tako imenovanem pospešenem postopku.
premoženje podržavljeno po smrti lastnika - upravičenci do denacionalizacije - pravni nasledniki - priznano državljanstvo Jugoslavije oziroma Slovenije
Če je prejšnji lastnik premoženja umrl pred 28.8.1945 (oziroma 15.9.1947), njegovo premoženje pa je bilo podržavljeno po njegovi smrti, se šteje, da je bilo podržavljeno njegovim pravnim naslednikom, ne glede na koga se je glasil akt o podržavljenju, če je bilo tem pravnim naslednikom po 9.5.1945 priznano jugoslovansko državljanstvo z zakonom ali mednarodno pogodbo.
Če fizična oseba iz 9. člena ZDen ni upravičenec po ZDen, je upravičenec njegov zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz 1. odstavka 9. člena ZDen.
pogoji za zasedbo delovnega mesta - delovno razmerje za določen čas
Pogoji za zasedbo delovnega mesta morajo biti znani vnaprej in jih ni mogoče ugotavljati šele naknadno oziroma za nazaj ali celo od primera do primera različno. Za pravilno in zakonito odločitev je zato bistvena ugotovitev, kakšni so bili ob sklenitvi delovnega razmerja s tožnico predpisani pogoji za delovno mesto.
S pogodbo o poslovodenju ni bila dogovorjena odpravnina poslovodji za primer predčasne razrešitve, po zakonu samem pa ima pravico do odpravnine le, kolikor je bil razrešen brez utemeljenega razloga. Ker je bil tožnik predčasno razrešen iz utemeljenega razloga, ni ne zakonske ne pogodbene podlage za odpravnino.
nesreča pri delu - odgovornost za škodo - plačilo odškodnine
Sodišče v zvezi z ugotavljanjem odgovornosti glede možnosti zaposlovanja tožnika, res ni uporabilo določbe 192. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nadalj.), vendar zato, ker to ni bilo potrebno, saj je ocenilo, da oškodovanec za tovrstno nastalo škodo sam ni odgovoren. Tožnikova invalidnost je po mnenju sodišča razlog za njegove težave pri iskanju zaposlitev oziroma slabšem plačilu in zato je tudi odškodninska odgovornost tega dela zahtevka v celoti na strani tožene stranke.
prenehanje delovnega razmerja - dokončen sklep o razporeditvi - neopravičena odsotnost z dela
Delavec se je dolžan ravnati po dokončnem sklepu o razporeditvi na drugo delovno mesto. Če na takem delovnem mestu noče delati, je to lahko samostojen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Kolikor pa delavec svojo nepripravljenost za delo na delovnem mestu, na katerega je dokončno razporejen - tako kot je to storil tožnik - izrazi tako, da na delo sploh ne pride, gre lahko tudi za neupravičeno odsotnost z dela, ki je prav tako utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Predmet spora v tem postopku je razporeditev tožnika na delovno mesto. Sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik zakonito razporejen na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim. Tožnik pa očitno izhaja iz zmotne predpostavke, da bi ugotovitev nezakonite razrešitve z mesta tehničnega direktorja pomenila, da je še vedno tehnični direktor. Tudi v primerih, ko sodišče ugotovi nezakonitost razrešitve delavca z vodstvenega ali vodilnega delovnega mesta, na katerega je že sicer imenovan le za določen čas (mandat), taka odločitev ne pomeni, da ga je delodajalec dolžan razporediti nazaj na tako delovno mesto. Pomenila bi le, da mu mora zagotoviti vse pravice, kot da bi na takem delovnem mestu še delal (zlasti pravico do plače za tako delovno mesto), dokler ga zakonito ne razporedi na drugo ustrezno delovno mesto. Sodišče namreč ne more razporejati delavcev ali nalagati delodajalcem, na katero delovno mesto morajo delavca razporediti.
družinska pokojnina - preživljane osebe - lastni dohodki - pravica do družinske pokojnine
V Sklepu je pod točko I v tretji alineji določba, da se šteje, da je zavarovanec ali družinski član do svoje smrti preživljal družinske člane, če njihovi povprečni mesečni osebni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred zavarovalnim primerom niso dosegli polovice zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo (po novem osnove za odmero dodatnih pravic - pri tem je glede drugega dela prve alineje I. točke upoštevana odločitev odločbe US št. U-I-178/02 z dne 12.9.2002 - Uradni list RS, št. 83/2002, ki je nižji sodišči nista upoštevali). Ker je dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jo je prevzelo tudi sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi (potrjuje pa jo tudi sama tožnica v svojih navedbah), da skupni dohodki tožnice znašajo 302 EUR, to pomeni, da njeni lastni dohodki presegajo limit, pri katerem se šteje, da so preživljane osebe.
razlika v plači - odškodnina zaradi nezakonite razporeditve
Ker ni bilo znano, na katero delovno mesto s VII. stopnjo zahtevnosti bi moral biti tožnik razporejen, je sodišče kot izhodišče, do kakšne plače bi bil tožnik upravičen ob razporeditvi na ustrezno delovno mesto, utemeljeno upoštevalo povprečno plačo delavcev na delovnih mestih s VII. stopnjo zahtevnosti.
višina nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - odmera - način uskladitve - pravnomočnost sodne odločbe
Če je bilo kot zadnje koledarsko leto pred nastankom invalidnosti tožnika ugotovljeno leto 1981 le v razlogih sodbe SZD opr. št. Si 143/91, se pravnomočnost ne razteza na to ugotovitev. To seveda ni ovira, da ugotovitev ne bi učinkovala kot dokaz v drugem sporu (gre za denarni, ne pa za ugotovitveni učinek).
Trditve tožeče stranke ne dajejo podlage za sklepanje, da je izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 41. člena ZPP, po kateri se pravica do revizije (primerjaj prvi odstavek 39. člena ZPP) določi na podlagi seštevka vrednosti vseh zahtevkov.
URS člen 74. ZDR (1990) člen 33, 34, 35. ZTPDR člen 9, 17, 17/1, 17/2.
vrnitev delavca na delo - prenehanje delovnega razmerja - tehnološki višek
Delavcu, ki ga sodišče po razveljavitvi odločitev o prenehanju delovnega razmerja vrne na delo, so do vrnitve lahko zagotovljene pravice iz delovnega razmerja po njegovi zadnji razporeditvi pri delodajalcu. Tudi če se v vmesnem času razmere spremenijo, tako da vrnitev delavca na njegovo delovno mesto ni več mogoča, je delodajalec delavcu od dneva vrnitve dalje dolžan zagotoviti ustrezen zakoniti delavnopravni status. Če so podani zakoniti pogoji za uvrstitev delavca med trajne presežke (v skladu z določbami 33., 34. in 35. člena ZDR (1990)), je lahko tak status zakonit tudi za delavca po vrnitvi na delo. Praviloma delavec, ki ga sodišče vrne na delo, po vrnitvi ne more biti niti v ugodnejšem in niti v manj ugodnem položaju, kot bi bil, če mu delovno razmerje pred tem ne bi nezakonito prenehalo.