plačilo odškodnine - poklicna bolezen - pristojnost sodišča
Za odločanje v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki so bili sproženi pred bivšimi sodišči združenega dela, so bila stvarno pristojna delovna sodišča, ki so prevzela nerešene zadeve sodišč združenega dela.
izpodbijanje pravice do znamke - splošno znan znak
Pri presoji, na katerem področju mora biti znak, ki ga uporablja tožnik splošno znan za označevanje njegovega blaga in storitev, je treba zavzeti relativno stališče: odločilno je področje, na katerem si dejansko uporabljani znak in registrirana znamka (dejansko)
Če kakšen od zakonitih pogojev ni izpolnjen, je odločitev delodajalca o razporeditvi delovnega invalida na drugo ustrezno delo nezakonita, saj nasprotuje določbi 2. odstavka 37. člena ZPIZ oziroma 48. člena ZTPDR.
sodna pristojnost - dogovor o arbitraži - ugovor o nepristojnosti sodišča zaradi obstoja arbitražnega dogovora
ZPP določa, da mora tožena stranka ugovor arbitražnega dogovora podati najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, kar je, dokler ne konča svojega odgovora na tožbo.
Tožena stranka je na začetku naroka nasprotovala pristojnosti sodišča, zaradi česar ni mogoče šteti, da se spustila v obravnavanje o glavni stvari.
spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - dokazovanje - dokaz z izvedencem v informativne namene
Namen uzakonitve spregleda pravne osebnosti je v tem, da pod določenimi pogoji za obveznosti družbe odgovarjajo tudi njeni družbeniki. 6. člen ZGD je namreč le pravna podlaga za uveljavljanje odgovornosti družbenika za obveznosti družbe, ne pa tudi dejanska in pravna podlaga za obveznosti družbe, katerih poplačilo se zahteva od družbenikov. Odgovornost družbenikov je lahko le solidarna, medtem ko je splošna predpostavka takšne odgovornosti zloraba pravne osebe.
Ni dopustna dokazna ponudba za informativne namene, po kateri naj sodišče izpelje dokaz z izvedencem zato, da bi stranka šele na ta način izvedela za posamezna pravotvorna dejstva. Poleg tega pa izvedenec ne izpoveduje o konkretnih dejstvih, temveč razlaga pravila znanosti, stroke in izkušnje. Zato ne more nadomestiti pomanjkanja konkretnih tožbenih navedb.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zamuda pri plačevanju dajatev - zamudne obresti
Pravno podlago za priznanje uveljavljenih zamudnih obresti bi glede na določbo 1. odstavka 279. člena ZOR moral vsebovati ZPIZ (1992), ki pa jih ne določa. ZPIZ (1992) predpisuje le način usklajevanja pokojnin (159. do 162. člen), njihovih akontacij (263. člen) in drugih denarnih dajatev (113., 128., 132. in 136. člen) ter valorizacijo prispevkov (244. člen), kar pomeni odstopanje od načela monetarnega nominalizma iz 394. člena ZOR in delno rešuje vprašanje ohranitve prave vrednosti izpolnitve denarne obveznosti zavoda.
Pravico do zamudnih obresti bi tožnica lahko pridobila le, če bi jih uveljavljala v skladu z določbo 3. odstavka 279. člena ZOR, ki določa, da od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Tožeča stranka v tožbah vloženih leta 1994 in 1996 obrestnega zahtevka ni postavila in takrat sodišče (v sodbi leta 1999) o njegovi utemeljenosti oziroma neutemeljenosti zato ni moglo odločati. V času vložitve obravnavane tožbe, pa so bila dolgovanja tožene stranke že plačana, kar pomeni, da obresti od vložitve tožbe niso mogle pričeti teči, ker dolga ni bilo več.
poslovodni organ - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina
Ker tožnik ni odpovedal delovnega razmerja iz razloga, za katerega je bilo dogovorjeno plačilo odpravnine, v pogodbi ni pravne podlage za njeno izplačilo.
vračilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku - izpolnitev pogojev, določenih v ZZZPB
Če je zavarovanec, ki je sklenil delovno razmerje po 1. odstavku 28. člena ZZZPB, prenehalo delovno razmerje po preteku obdobja, za katerega je bilo priznano denarno nadomestilo in če med strankama ni bila sklenjena pogodba o lastniškem ali delniškem vložku po 2.
odstavku 29. člena, ni upravičen do vračila denarnega nadomestila iz 1. odstavka 27. člena ZZZPB.
žrtev vojnega nasilja - otrok - pojem otroka - konvencijska ureditev - starost otroka oziroma njegova polnoletnost
V smislu Zakona o žrtvah vojnega nasilja je kot otroka šteti le osebo, ki vsaj pravno formalno potrebuje posebno varstvo, ki ji je zagotovljeno s skrbjo staršev v okviru roditeljske pravice.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izpolnjevanje pogojev - nasilje s strani okupatorja, ki traja najmanj tri mesece
ZZVN zahteva za pridobitev statusa begunca obstoj konkretnega nasilja s strani okupatorja, ki je bilo neposredno povzročeno osebi, ki uveljavlja status in pravice žrtve vojnega nasilja oziroma ji je neposredno grozilo. Po določbah 3. člena ZZVN pa mora takšno nasilje trajati najmanj 3 mesece.
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitega starša
Zakon o žrtvah vojnega nasilja - ZZVN-D, ki je veljal v času odločanja, je upravičenost za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - otroka za pridobitev zahtevanega statusa vezal zgolj na smrt enega od staršev in pri tem ni pogojeval možnosti za pridobitev tega statusa s tem, da bi moralo biti nasilje nad otrokovimi starši izvršeno na ozemlju Republike Slovenije.
status žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok - neizkazanost dejanskih okoliščin - nasilni odvzem otroka staršem
Ker tožnica ni izkazala dejanske okoliščine - nasilni odvzem staršem, ki so podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - ukradenega otroka, tožnici uveljavljanega statusa ni mogoče priznati.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - nasilje, prizadeto s strani okupatorja - dom, porušen ob zavezniškem bombandiranju
Ker je bil tožničin dom porušen ob zavezniškem bombardiranju, ni izpolnjen zakonski pogoj iz 4. odstavka 2. člena ZZVN, saj od doma ni pobegnila zaradi porušenja hiše s strani okupatorja ali njegovih sodelavcev.
Prvi toženec uveljavlja kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta naj bi bila podana zato, ker naj bi bil pravočasno odgovoril na tožbo. Pri tem se sklicuje na vlogo z dne 12.4.2000, toda te vloge ni podpisal prvi toženec. Na njej je na koncu s strojem napisano "M. S.", zato je sodišče 16.5.2000 pravilno izdalo sklep, s katerim je zahtevalo od drugega toženca (in ne od prvega toženca), naj jo lastnoročno podpiše. Druga vloga, ki se nahaja v spisu, nosi datum 11.4.2002 in je na njej spet navedeno ime drugega toženca.
Vloge prvega toženca vse do vložitve pritožbe proti zamudni sodbi z dne 4.11.2002 v spisu ni.
Prvi in drugi toženec sta tožena subsidiarno, tako da je predlagana izdaja sodbe samo v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka proti prvemu tožencu (192. člen ZPP). Vsak od njiju je samostojna pravdna stranka in po 195. členu ZPP njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugemu sosporniku. To pomeni, da pisanja drugega toženca ne vplivajo na položaj prvega toženca. Prvemu tožencu je bila tožba pravilno vročena 18.3.2000 in ker v roku iz prvega odstavka 277.
člena ZPP ni odgovoril nanjo, je sodišče pravilno izdalo zamudno sodbo.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zamudna sodba - odškodninski spor - tožbene navedbe - opredelitev nevarne stvari stopnice
Pojem nevarne stvari je materialnopravni pojem. Tožbene navedbe morajo zato vsebovati takšne dejanske okoliščine, ki omogočajo materialnopravni zaključek, da je določena stvar nevarna. Navedbe, da so bile stopnice strme in ozke, niso takšna dejanska konkretizacija, da bi bil tak materialnopravni sklep mogoč. Zato tudi zamudne sodbe, v kateri takšnih dejanskih ugotovitev, ni mogoče preizkusiti.
ZDDPO člen 11, 24. SRS 1.7, 1.21, 10.10, 10.15, 10.16, 21. ZDDPO-1 člen 88. ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 15. ZAPPNI člen 50, 51. ZDoh člen 15, 17, 107. ZUS člen 60, 60/1-4, 67, 67/2, 72, 72/1-3, 72/5, 73, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - poslovno potrebni stroški - ugovor na zapisnik o inšpekcijskem pregledu, napravljen po ugovorih na prvotni zapisnik - ugovor glede dejanskega stanja - verodostojna listina po SRS - stroški reprezentance - odkup avtomobilov s strani delavcev - osebni prejemek
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odločbe. Poslovno potrebne stroške je treba presojati glede na odločbo USRS in novelo 12. člena ZDDPO. Na dopolnilni zapisnik davčnega inšpektorja ni mogoč ugovor, temveč je možna pritožba na odmerno odločbo, ki je izdana tudi na podlagi dopolnilnega zapisnika. Ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če tega ni ugotavljalo prvostopno sodišče. Verodostojna je tista listina, ki je po vsebinski, računski in formalni plati popolna in neoporečna tako, da lahko iz nje strokovna oseba, ki ni sodelovala pri poslovnem dogodku, jasno in brez dvoma spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Če zavezanec ne izkaže z verodostojno listino narave izdatkov, določi njihovo naravo glede na namen porabe sredstev in prejemnika davčni organ. Vplačila pravne osebe pri zakupu avtomobilov, ki so jih s plačilom dveh obrokov odkupili delavci, se štejejo za osebni prejemek delavcev. Za osebne prejemke delavcev se štejejo tudi izplačila tem delavcem za gostinske storitve in nakup blaga po izbiri, če ni z verodostojno listino izkazano, da je šlo za stroške reprezentance.
ZPP člen 370, 370/3, 378.ZZZDR člen 102, 103, 129.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
Sodišče druge stopnje se utemeljeno sklicuje na naravo zakonske predvidene prioritetne preživninske obveznosti roditelja do mladoletnega in nepreskrbljenega otroka (102. in 103. člen ZZZDR), ki vsebuje (če je potrebno) tudi dolžnost omejevanja lastnih potreb preživninskega zavezanca na ustrezno najmanjšo mero.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - subjektivna nepristranskost - dvom v nepristranskost sodnika
Zahteva po nepristranskosti je sicer lahko tudi "drug tehten razlog" v pomenu določbe 67. člena ZPP - vendar le zahteva po t.i. objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Okoliščine, s katerimi tožnika v tej zadevi utemeljujeta predlog za prenos pristojnosti, pa se ne nanašajo na t.i. objektivno nepristranskost, temveč na subjektivno nepristranskost. Vendar je dvom o sodnikovi nepristranskosti lahko le razlog za izločitev sodnika (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo (66. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegiranje pristojnosti iz razlogov smotrnosti - tehtni razlogi za delegiranje pristojnosti - objektivna nepristranskost sodnika - subjektivna nepristranskost sodnika - izločitev sodnika
Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo, ne more pa biti "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.