ZUP člen 260, 260/1-1, 267, 268. ZDoh člen 15,15/1. ZUS člen 73.
dohodnina - obnova postopka - dovolitev obnove postopka - obnovitveni razlog - novo dejstvo ali nov dokaz
Za dovolitev obnove postopka zadošča, da je podan obnovitveni razlog, če je to novo dejstvo ali nov dokaz, mora biti ta takšen, da bi skupaj z drugimi ali sam zase pripeljal do drugačne odločitve, če bi bil znan že v prvotnem postopku; da je podan pravočasen predlog upravičene osebe, če gre za obnovo na predlog oziroma da je sklep o dovolitvi obnove izdan pravočasno, če gre za obnovo po uradni dolžnosti. Ali pa bo v obnovljenem postopku izdana drugačna odločitev, pa je odvisno od ugotovitve v obnovljenem postopku.
V sporu gre za odločitev o premoženjskopravnih zahtevkih, ki imajo različno dejansko in pravno podlago, v tem primeru pa se presoja vrednost spora in ugotavlja pravica do revizije za vsak zahtevek posebej (367. člen v zvezi z drugim odstavkom 41. člena ZPP), obresti pa se ne upoštevajo, saj se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). Zneski ne presegajo mejnega zneska za dovoljenost revizije 1.000.000 SIT, zato je bilo treba revizijo zavreči (377. člen ZPP).
odpis davčnega dolga - odpis terjatev iz naslova zamudnih obresti - rok za vložitev vloge za odpis dolga
Rok za vložitev vloge za odpis dolga je določal zakon in ker zakon ni določal drugače, vloge tožnice, ki jo je vložila pred uveljavitvijo tega zakona, ni bilo mogoče obravnavati po tem zakonu.
Tožeča stranka je v okviru glavnega zahtevka zahtevala še plačilo kapitaliziranih obresti oziroma postranske terjatve (tožeča stranka jih je uveljavljala le v seštevku) od neporavnanih in v izvršilnih postopkih neizterjanih terjatev, in zakonske zamudne obresti od 8.3.1995 dalje (tožba vložena 14.3.1995). Z revizijo se torej izpodbija poleg odločitve o treh glavnih zahtevkih v vrednosti 125.161,70 SIT, 492.298,70 SIT in 146.740,50 SIT, še odločitev o postranskih terjatvah v skupnem znesku 2.521.477,60 SIT. Ker pa se pri določitvi vrednosti spornega predmeta postranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP), torej kot osnovni in edini razlog za začetek pravde, se vrednost določa po glavnih terjatvah. Tako je vrednost spornega predmeta premajhna za dovoljenost revizije in je bilo treba nedovoljeno revizijo v celoti zavreči (377. člen ZPP).
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - varstvo osebnostnih pravic - pravica do obveščenosti - pravno priznana škoda - revizija - obseg revizijske presoje
V času, ko je izšel prispevek v reviji drugotožene stranke in so mu po tiskovni konferenci Upravne javne varnosti Kranj sledili še drugi, v Republiki Sloveniji še ni veljala Ustava Republike Slovenije (URS, Uradni list RS, št. 33/91-I), ki poudarja varstvo človekovih pravic, niti ni bila ratificirana Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Uradni list RS, št. 33/94 - MP, št. 7). Kljub temu so bila tedaj znana in sprejeta temeljna načela civilizacijske družbe, ki izhajajo že iz Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (Uradni list DFJ, št. 66/45 - MP in Uradni list RS, št. 24/92 - MP), iz splošne Deklaracije človekovih pravic, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP, Uradni list SFRJ, št. 7/71 - MP in Uradni list RS, št. 35/92 - MP, št. 9) in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESKP, Uradni list SFRJ, št. 7/71 - MP in Uradni list RS, št. 35/92 - MP, št. 9). Zato zaključek sodišč prve in druge stopnje, češ da so družbene razmere tedaj opravičevale žaljivo naslavljanje prispevkov, ni pravilen. Ravno nasprotno: v takih razmerah je bila žaljivka lahko še bolj boleča in nevarna.
Za to, da je kdo upravičen do odškodninske terjatve, morajo biti sočasno izpolnjene naslednje predpostavke: nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo, odgovornost, vzročna zveza in škoda. Pri zahtevku za povrnitev nepremoženjske škode ZOR omogoča več vrst pravnega varstva, za denarno odškodnino pa še dodatne zahteve. Glede na to, da drugotožnik in tretja tožnica v reviziji ne grajata ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da nista trpela dovolj intenzivnih in dolgotrajnih duševnih bolečin, mora revizijsko sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključiti, da bi prisoditev denarne odškodnine v takem primeru podpirala težnje, ki niso združljive z naravo in namenom pravnega instituta denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22677
KZ člen 127, 127/2-1.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Zaporedje izvršitve posameznih kaznivih dejanj je lahko pomembno za obrambo, če se, na primer, zatrjuje alibi za katero od kaznivih dejanj, ali uveljavlja neprištevnost pri izvršitvi katerega od kaznivih dejanj, ki jo je sprožil določen dogodek med posameznimi kaznivimi dejanji.
ZOR člen 134, 262, 262/2, 266, 348, 446, 446/5, 453.
neizpolnitev pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - prevzem dolga - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - prevzem izpolnitve - vsebina volje pogodbenih strank
Obveznost tožnice izvira iz njene poslovne odškodninske odgovornosti, ki temelji na določbi drugega odstavka 262. člena ZOR. Obseg poslovne odškodnine pa določajo določbe 266. člena ZOR. V danem primeru je bilo ugotovljeno, da je bil tožnici ob sklenitvi pogodbe znan namen tožencev, da si zagotovita še "preostanek kupnine" v višini 130.000 DEM, kar pomeni, da je tožnica kot možno posledico njene neizpolnitve pogodbe morala pričakovati izgubljeni dobiček tožencev v tem znesku. To pa pomeni, da imata toženca na podlagi prvega odstavka 266. člena ZOR pravico do povračila celotne škode, ki jima je nastala (tolarske protivrednosti 130.000 DEM). A. d.o.o. se je sicer zavezal, da bo prevzel obveznosti do toženih strank, vendar pa toženca po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj s prevzemom dolga nista soglašala, zaradi česar ima dogovor zgolj učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve (peti odstavek 446. člena ZOR) in ne vpliva na obveznost tožnika.
sklepčnost tožbe - pravilna uporaba materialnega prava
V dejanski podlagi tožbe ni toliko pravno relevantnih dejstev, da bi se sodišče sploh lahko osredotočilo na kakšno pravilo materialnega prava, takšne konkretizacije pa ne omogoča niti vsebina tožbenega zahtevka. V takšnem procesnem položaju torej sploh ni določbe materialnega prava, ki bi jo bilo treba uporabiti, in torej pomeni pravilno uporabo materialnega prava prav njegova neuporaba ter posledično procesna ugotovitev, da je tožbeni zahtevek nesklepčen in zato neutemeljen.
Za dovolitev obnove postopka zadošča, da je podan obnovitveni razlog, da je odločba, zoper katero se dovoli obnova postopka, dokončna, da je verjetno, da bi obnovitveni razlog skupaj z že prej ugotovljenimi dejstvi pripeljal do drugačne odločitve in da je obnova postopka, ko gre po uradni dolžnosti, uvedena v 30 dneh, odkar je organ izvedel za obnovitveni razlog, od izdaje prvotne odločbe pa ni potrebno več kot 5 let.
upravni spor - tožba - tožba zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS - pravnomočnost sklepa o odmeri sodne takse
Zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS ni mogoče vložiti tožbe, pritožbe oz. ugovora, zato je prvostopno sodišče odločilo pravilno in zakonito, ko je zavrglo pritožbo tožečih strank zoper sklep VSRS. Tožnika sama trpita stroške pritožbenega postopka.
oprostitev plačila sodne takse - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - presoja okoliščin, ki opredeljujejo premoženjski položaj vložnika
Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse so poleg konkretne višine taksne obveznosti za odločitev pomembne vse okoliščine, ki se nanašajo na preživljanje oziroma opredeljujejo premoženjski položaj vložnika predloga za oprostitev plačila sodne takse, tudi okoliščine v zvezi z nujnimi stroški preživljanja.
ZUP člen 143, 237, 237/1, 279, 279/1-6.URS člen 147. ZUS člen 73.
ničnost odmerne odločbe - ničnostni razlog - nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost
Za nično se lahko izreče upravna odločba le, če je za to podan eden od razlogov iz 1. odstavka 279. člena ZUP. Razlog iz 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP za izrek odločbe za nično ni podan, če določena nepravilnost v ZUP ali v drugem zakonu ni izrecno določena kot razlog za ničnost.
vpis v javno knjigo - zemljiška knjiga - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini
Vknjižba lastninske pravice na nepremičnini je možna le na zemljišču ali stavbi, katere identiteta je ugotovljena z upravno odločbo, temelječo na ustrezni geodetski opredelitvi, pri čemer je katastrsko stanje podlaga za ustrezen vpis v zemljiško knjigo.
Tožeča stranka, ki nosi dokazno breme ne samo za dokazovanje temelja odškodninske odgovornosti, temveč tudi za dokazovanje škode in njenega obsega. Brez medicinske dokumentacije in strokovne medicinske ekspertize sodišče, ki ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, ne more presoditi o obsegu prizadejane škode in s tem o višini odškodnine po posameznih odškodninskih postavkah.
revizija - razlogi za revizijo - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izpodbijanje dejanskega stanja z revizijo
Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, revizijskemu sodišču ni treba odgovarjati na toženkine revizijske navedbe (ki jih je mogoče strniti le v očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja).
Obrazložitev izpodbijane sodbe je sicer skopa, saj izraža le strinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Kljub temu še dosega standard potrebne obrazloženosti. Pritožnica je namreč iz sodbe lahko spoznala, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in ni mogla ostati v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo.
dodelitve koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra - procesni sklep o zavrženju vloge - obnova postopka
Postopek za pridobitev koncesije brez javnega razpisa, ki se je za stranko začel s procesnim sklepom o zavrženju vloge, s katerim tožena stranka ni meritorno odločala v stvari, ni mogoče obnoviti, zato v obravnavani zadevi ni podan pogoj za obnovo postopka.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca preživnina
Tožnica je nepreskrbljena, saj nima nobenih lastnih sredstev za življenje in je nesposobna za delo oziroma je nezaposlena in se ne more zaposliti. Sodišči sta v veliki meri upoštevali toženčeve možnosti plačila, saj sta določili le znesek 19.000 tolarjev, ki ne zadošča za tožničino preživljanje in krije komaj eno tretjino njenih stroškov. Toženec ga bo zmogel plačevati, saj bo moral razvezani ženi plačevati le polovico pokojnine, ki jo prejema v Sloveniji in je ne porabi za svoje redno preživljanje, temveč za obiske v Sloveniji. Pri določanju preživnine sodišči nista prezrli dejstva, da jo je po 124. členu ZZZDR dolžan preživljati tudi njen sin, ki bo moral kriti kar dve tretjini stroškov za njeno preživljanje.