nadaljevano kaznivo dejanje tatvine - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - obličnost predloga za kazenski pregon in ovadbe - pravočasnost predloga za pregon
Nižji sodišči sta ugotovili, da pooblastilo oškodovane družbe navedenima zaposlenima izhaja iz pogodbe o zaposlitvi za poslovodjo oziroma oddelkovodjo trgovine. Po pojasnilu družbe in predloženem opisu delovnih nalog so ti zaposleni, med drugim, zadolženi, da skrbijo in varujejo ter upravljajo s premoženjem v trgovini, kar zajema tudi podajo predloga za pregon. Sodišče je izpolnjenost procesne predpostavke dodatno utemeljilo z ugotovitvijo, da je oškodovana družba za obsojenca kot storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom na narok, vročenim dne 1. 9. 2022, zaradi česar se glede na določilo prvega odstavka 52. člena ZKP šteje za pravočasnega tudi predlog za pregon podan na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, ko je nanj pristopil pooblaščenec G. G. in priložil pooblastilo oškodovane družbe.
Glede na določbo prvega odstavka 52. člena ZKP je sodišče tudi v zvezi s tem dejanjem dodatno utemeljilo, da je oškodovana družba za storilca kaznivega dejanja izvedela z vabilom za narok na glavno obravnavo dne 30. 8. 2022, zaradi česar je predlog za pregon, podanem na naroku za glavno obravnavo dne 3. 10. 2022, na katerega je pristopil H. H. in priložil pooblastilo oškodovane družbe, na tej podlagi štelo za pravočasnega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00085740
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 143, 143/1, 445, 445/1. ZS člen 73c, 73c/1, 73c/3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6-6, 75, 75/4. ZVOPOKD člen 5, 5/1, 59, 59/1.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - tuja stvar - obvestilo o pritožbeni seji - navzočnost na seji pritožbenega senata - videonadzor - pravica do zasebnosti - lastninska pravica - praktična konkordanca - zbiranje osebnih podatkov s strani sodišča - predlog za pregon
Glede na to, da se določbe Zakona o sodiščih (ZS) sklicujejo na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), se pod upravljavce osebnih podatkov uvršča tudi sodišče, ki obdeluje zbirko osebnih podatkov iz videonadzora. Zato je določba prvega odstavka 143. člena ZKP uporabljiva tudi za pridobitev posnetkov videonadzora.
V prvi vrsti mora oškodovanec v predlogu za pregon podati historični opis dogodka, za katerega predlaga pregon, tako da je iz izjave oškodovanca razvidno voljno ravnanje obsojenca. Ni potrebno, da bi historični dogodek, kot ga poda oškodovanec izpolnjeval vse znake očitanega kaznivega dejanja in da bi se čas ravnanja iz predloga za pregon in v opisu dejanja v celoti ujemala. Šlo je le za razširitev obdobja, v katerem je bi bilo, sicer v opisu nespremenjeno, očitano dejanje storjeno, zato ni mogoč zaključek, da bi se očitek obsojencu spremenil na način, da ne bi šlo več za isti historični dogodek.
Zakon poleg nakupa in sprejema v zastavo inkriminira tudi vsakršno drugo obliko pridobitve oziroma t. i. splošno obliko pridobitve, v katero so zajeta tudi vsa ravnanja, ki sicer ne ustrezajo tipiziranim pravnim poslom in jih torej niti ni mogoče opisati drugače kot s splošnim pojmom pridobitve.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00085717
URS člen 22. ZMZ-1 člen 52, 52-1. ZUS-1 člen 73.
pritožba v upravnem sporu - izpodbijanje odločitve sodišča prve stopnje - glavna obravnava v upravnem sporu - pravica do izjave - očitno neizpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito
Skladno z zakonom je pritožba v upravnem sporu pravno sredstvo zoper prvostopenjsko sodbo in ne zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo (73. člen in nasl. ZUS-1), zato je pritožnik dolžan svoje ugovore usmeriti zoper izpodbijano sodbo in ne zoper upravni akt.
Sodišče prve stopnje je po opravljeni glavni obravnavi - torej v postopku, v katerem je pritožniku zagotovilo pravico do izjave v smislu 22. člena Ustave - povzelo celoto pritožnikovih zatrjevanj, s katerimi sodišča v ničemer ni uspel prepričati o resničnosti svojih navedb o obstoju neformalne skupine, ki naj bi v Tuniziji delovala proti razpečevalcem mamil, in članstvu oziroma sodelovanju v njej in je to tudi navedlo v obrazložitvi sodbe (17. in 18. točka obrazložitve). S tem je povzelo svoje procesno dejanje in vsebinsko odgovorilo na podane pritožnikove trditve, ki jih je samo obravnavalo v zadevi mednarodne zaščite.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 124. ZVEtL-1 člen 31, 31/2, 31/3, 31/6.
vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba pravnih dejstev - ohranitev že vpisanih pravic - vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti postopka - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče prve stopnje kršilo načelo legalitete in 31. člen ZVEtL‑1 s tem, ko je v zemljiškoknjižnem postopku dopustilo prenos zaznambe urejanja prostora na novoustanovljene posamezne dele stavbe v etažni lastnini, čeprav iz listine, ki je podlaga za vpis etažne lastnine izhaja, da se ta zaznamba ohrani na parceli in omejuje tudi stavbo (ne pa posameznih delov stavbe), ter ali je sodišče druge stopnje zagrešilo isto kršitev, s tem ko kršitve kljub pritožbi ni saniralo?
OZ člen 5, 101, 103, 239, 239/1, 300, 300/1. ZPP člen 378.
dopuščena revizija - upniška zamuda - depozit - položitev kupnine pri prodaji nepremičnine - neizpolnitev dvostranske pogodbe - dobra vera in poštenje - odstop od dvostransko neizpolnjene pogodbe - ugovor neizpolnjene pogodbe - načelo sočasnosti izpolnitve obveznosti - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - zavrnitev revizije
Pravilna je presoja, da je s položitvijo kupnine pri notarki prenehala obveznost toženke. Takrat bi tožnik moral prostovoljno plačati davek in overiti podpis na prodajni pogodbi ter prevzeti kupnino pri notarki, da bi ga lahko šteli za pogodbi zvesto stranko. Zgolj tožnikovo prepričanje, da je bil prevaran glede vrednosti nepremičnine, ni utemeljen razlog za ne-nastanek upnikove zamude po prvem odstavku 300. člena OZ. Z neizpolnitvijo svojega dela obveznosti in nesodelovanjem pri prevzemu toženkine izpolnitve je tožnik je tožnik prišel v upniško zamudo in izgubil možnost, da pogodbo razdre. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) in skrbnosti ravnanja v obligacijskih razmerjih (6. člen OZ) bi bilo stališče, da je s toženkinim umikom depozita popustil učinek upniške zamude in je oživela pravica do razdora pogodbe.
postulacijska sposobnost - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 190, 190/1, 560. SPZ člen 48, 48/1.
vlaganje v nepremičnino - obogatitveni zahtevek - pasivna legitimacija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - pravni naslednik - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija prve toženke se dopusti glede vprašanja: Ali je oseba, ki je kot preživljalec prejela premoženje (nepremičnino) na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pasivno stvarno legitimirana v postopku tožbenega zahtevka za vlaganja v to premoženje (nepremičnino), katerega lastnik je bil v času vlaganj preživljanec?
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, ki pri presoji zastaranja tožbenega zahtevka glede zamudnih obresti ni upoštevalo 3-letnega zastaralnega roka?
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 341, 364.
pripoznava dolga - odpoved zastaranju - obstoj terjatve - obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - zastaranje denarne terjatve - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialnopravne določbe 341. člena OZ in načelo akcesornosti pripoznave zastaranja, ko je odločilo, da je tožena stranka pripoznala zastarane obveznosti v znesku 47.277,03 EUR in tožbenemu zahtevku ugodilo tudi v preostanku (skupaj 41.495,11 EUR), čeprav je potrdilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je znesek obveznosti le 11.139,13 EUR?
(2) Ali ima sodba sodišča druge stopnje s tem, ko je sodišče odločilo, da je tožena stranka pripoznala zastarane obveznosti v znesku 47.277,03 EUR in ugodilo tožbenemu zahtevku tudi v preostanku (skupaj 41.495,11 EUR), čeprav je potrdilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je znesek obveznosti le 11.139,13 EUR, pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima razlogov, oziroma so si razlogi o odločilnih dejstvih v nasprotju, in je s tem podana kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP?
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pod pojem drug tehtni razlog mogoče subsumirati okoliščino, ko je (nekdanji) sodnik sodišča, pristojnega za odločanje, stranka postopka. Okoliščina, da je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti in nekdanji sodnik Okrajnega sodišča v Murski Soboti, ki je organizacijska enota Okrožnega sodišča v Murski Soboti, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZSZ člen 84. ZGO-1 člen 218, 218b, 218b/1, 218b/2, 218b/3.
dopuščena revizija - odmera NUSZ - komunalna infrastruktura - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - nesorazmerno zahtevni gradbeni posegi - javna razsvetljava - oddaljenost od javne razsvetljave - dejanska korist
Ustavno sodišče je v svoji sodni praksi zavzelo stališče, da za obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) zadostuje le možnost priključka na komunalno infrastrukturo, kar je tudi ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča. Pri tem je bistveno, da je zagotovljena dejanska možnost priklopa, torej da ga je možno izvesti na način, ki uporabniku zemljišča omogoča uživanje koristi od zagotovljene komunalne infrastrukture, kar je tudi bistveni namen plačevanja NUSZ. Uporabnik zemljišča ima od zemljišča povečano korist, če je to zemljišče komunalno opremljeno. Izvedba priključka na zagotovljeno komunalno infrastrukturo zato ne sme biti povezana z nesorazmerno zahtevnimi (dragimi) gradbenimi posegi, katerih izvedba oziroma cena bi pomenila izničenje vseh koristi, ki jih komunalni priključek zagotavlja uporabniku.
Stavbno zemljišče se ne more šteti za opremljeno z javno razsvetljavo, če je od prve javne razsvetljave tako oddaljeno, da od nje nima nobene koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00085482
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 111, 190, 193, 198, 371. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1, 267/1-b, 267/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
dopuščena revizija - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - kondikcijski zahtevek - posledice ničnosti - pravila vračanja - nadomestilo za uporabo - glavnica - obresti - obogatitev
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za predhodno odločanje glede razlage členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah.
postulacijska sposobnost - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - predlog za dopustitev revizije - pravniški državni izpit (PDI) - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 215, 218, 218/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - ugovor že razsojene stvari - zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - sprememba zakona med postopkom - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravice in dolžnosti staršev - konfliktnost med starši - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - potrebe otrok in zmožnosti staršev - določitev višine preživnine
(Slabše) osebnostne in starševske lastnosti enega od staršev, zaradi katerih starša nista (povsem) enako primerna za varstvo in vzgojo otrok, v konkretnih okoliščinah ne morejo nagniti tehtnice v prid odločitvi, da se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo le enemu od staršev. Popolna uravnoteženost starševskih kapacitet je ideal, ki v realnem življenju pogosto ali celo praviloma ni izpolnjne. Vprašanje torej ni, ali sta starša enako primerna za vzgojo in varstvo, ampak, ali je odklon od ideala takšen, da bi to lahko ogrozilo otrokovno korist.