dopuščena revizija - medicinska napaka - neustrezno zdravljenje - ravnanje contra legem artis - vzročna zveza - nadpolovična verjetnost - pretežna verjetnost - sepsa - nepremoženjska škoda - temelj - vmesna sodba - ugoditev reviziji
Po pravilih medicinske stroke bi izkušen specialist že med 7. in 7.30 uro zjutraj ponovil laboratorijske preiskave in po pridobitvi izvidov (praviloma v eni uri), torej že ob 8.30 uvedel tožniku (tedaj staremu 21 mesecev) zdravljenje z antibiotikom, kar je skoraj 4 ure prej, kot ga je v resnici prejel. Konkreten dejanski stan po prepričanju Vrhovnega sodišča utemeljuje sklep, da je bilo ravnanje tožnikovih zdravnic in zdravstvenega osebja zaradi opustitve laboratorijske preiskave ob bistvenem poslabšanju zdravstvenega stanja tožnika in posledične zapoznele/prepozne uvedbe antibiotika contra legem artis. Te ugotovitve zadoščajo za zaključek, da je prvi toženec storil zdravniško napako.
Po strokovnem stališču izvedenca je smrtnost zaradi bakterije streptococcus pyogenes 50 % tudi pri zdravljenih otrocih. Tožnik (tedaj star 21 mesecev) ni umrl, temveč je prav zaradi (sicer zapoznelega) antibiotičnega zdravljenja preživel. Antibiotik je pri njem torej učinkoval. S tem je po oceni Vrhovnega sodišča tožnik z zadostno (nadpolovično) stopnjo verjetnosti dokazal, da je prepozno ukrepanje prvega toženca pravno odločilno povečalo verjetnost nastanka septičnega šoka ali vsaj hujših trajnih posledic pri njem. Ali drugače: upoštevaje težo opustitve prvega toženca, skoraj 4-urno zapoznelo zdravljenje z antibiotikom, na katerega se je tožnik nato pozitivno odzval, je bolj verjetno, da je tožnikova škoda v vzročni zvezi s to opustitvijo, kot da ni. Tožnikova škoda je torej posledica zdravniške napake.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ugoditev predlogu - oddaljenost bivališča in zdravstveno stanje pravdne stranke in priče - oddaljenost sodišča
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo so predvideni obvezno zaslišanje te osebe (61. členom ZNP-1), pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Ob upoštevanju podatkov spisa iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški izpeljalo Okrajno sodišče v Ajdovščini, ki je bivališču nasprotne udeleženke tako po razdalji kot tudi času potovanja približno trikrat bližje od Okrajnega sodišča v Novi Gorici.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - zapisnikarica - nova zaposlitev - večje sodišče - zavrnitev predloga - nova zaposlitev
Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz tožnikovega predloga izhaja, da se je toženka na pristojnem sodišču nedavno zaposlila na delovnem mestu sodne zapisnikarice enega največjih prvostopenjskih sodišč v državi. Ob tem ni jasno, na katerem oddelku toženka opravlja svoje delo. Tožnik prav tako ne zatrjuje obstoj globlje, tesne povezave toženke z vsemi sodniki pristojnega sodišča. Po stališču Vrhovnega sodišča takšna povezava - upoštevajoč časovno komponento zaposlitve, delovno mesto in velikost sodišča - niti ni verjetna.
Le tedaj, če je del popravka žaljiv ali če nasprotuje zakonu, je s tem že po logiki ureditve obremenjen celoten popravek, kajti ne odgovorni urednik ne sodišče ga ne sme spreminjati ali dopolnjevati (prvi odstavek 27. člena ZMed), žaljive ali protizakonite vsebine pa ne objaviti. Iste logike ni mogoče prezrcaliti tudi v odklonilni razlog zveznosti med popravkom in obvestilom. Tako prezrcaljenje bi vodilo v iskanje majhnih delov besedila (npr. veznih povedi, kontekstualnih vidikov, prepričevalnih prijemov), ki se sami zase v resnici ne nanašajo na obvestilo, čeprav v še razumni meri gradijo sporočilnost besedila kot celote.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev krajevne pristojnosti - nujna delegacija - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
ZPP v 66. členu določa, da Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, če zaradi izločitve sodnika (oziroma sodnikov) sodišče ne more postopati. Čeprav je rezultat posameznih ugoditev zahtevam strank oziroma sodnikov za izločitev tak(šen), da so izločeni vsi sodniki (obe sodnici) pravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Kamniku, predlog za prenos pristojnosti ni utemeljen. Pogoj za (nujno) delegacijo iz 66. člena ZPP namreč ni izpolnjen, saj sodnici pravdnega oddelka nista edini sodnici oziroma sodnika tega sodišča. Šele, ko bi bil izločen sleherni sodnik predložitvenega sodišča, bi bil podan razlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog se sicer sklicuje tudi na to, da ostale tri sodnice, ki niso bile izločene, nimajo nobenih izkušenj z delom na civilnem in pravdnem področju, saj na podlagi letnega razporeda sodijo izključno na prekrškovnem in kazenskem področju. Vrhovno sodišče pa ocenjuje, da v konkretnem primeru tudi ni podan takšen drug tehten razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti. Gre zgolj za eno zadevo, sam prenos pristojnosti na drugo sodišče pa bi lahko (prav tako) povzročil zamudo oziroma podaljšal postopek.
spor o krajevni pristojnosti - izvršba na denarna sredstva - stalno prebivališče dolžnika
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker Vlada RS ni sprejela Uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča1, katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, še vedno določa Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO). O tem se je Vrhovno sodišče že večkrat izreklo.
Stalno prebivališče dolžnika, glede katerega upnik predlaga izvršbo na denarno terjatev, se nahaja na naslovu ..., to je na območju katastrske občine Grobelno. Ta pa v skladu s 55. točko 8. člena ZPUZSO spada v območje Občine Šentjur in s tem v pristojnost Okrajnega sodišča v Šentjurju.
prekršek - opomin - pravice in obveznosti delodajalca
Vrhovno sodišče je že v sodbi IV Ips 29/2016 z dne 21. 6. 2016 presodilo, da Vrhovno sodišče ne more presojati, ali so v izpodbijani sodbi navedene okoliščine pravilno ugotovljene in ali predstavljajo zadostno podlago za izrek sodnega opomina. Vprašanje, katere od ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin sodišče upošteva pri izbiri in odmeri sankcije in kako jih ovrednoti, je namreč dejansko in ne pravno vprašanje. Dejanskih vprašanj pa v postopkih z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1). Ali izrečena sankcija ustreza vsem okoliščinam, ki lahko vplivajo na to, kakšna naj bo, je vprašanje primernosti izrečene sankcije. To vprašanje ni razlog, iz katerega bi bilo mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa - dovoljenost ugovora - laičen ugovor - laična pritožba - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama
Vrhovno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (med katere sodi tudi odločanje o ugovoru zoper plačilni nalog, ki ga je izdalo Vrhovno sodišče) stranka opravlja postopkovna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP), in da če vlogi ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakoniti zastopnik stranke in njegove povezave s sodniki pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je v podobnih okoliščinah - ko so družinski člani sodnika ali zaposlenega na pristojnem sodišču udeleženi kot stranke v postopku - predlogu za prenos pristojnosti že ugodilo. Predlog je zato utemeljen tudi v obravnavanem primeru, saj je toženka hči sodnice, ki opravlja sodniško funkcijo na pristojnem sodišču.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
sodna taksa - predlog za dopustitev revizije - neplačilo sodne takse - fikcija umika predloga za dopustitev revizije
Če sodna taksa v roku ni plačana in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje da je vloga umaknjena (tretji odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker je ta pogoj izpolnjen, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da se predlog šteje za umaknjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00085912
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 110, 606. ZKZ člen 33.
zakupna pogodba - odstop od pogodbe - kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti - neizpolnitev neznatnega dela obveznosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 24. OZ člen 366, 366/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 3, 4, 5.
kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula v CHF - začetek teka zastaralnega roka - nastop zastaranja - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - kondikcijski zahtevek - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da se lahko potrošnik šele od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bila kreditna pogodba razglašena za nično, zaveda dejanskih in pravnih posledic za uveljavljanje svojega zahtevka?