Tožnica utemeljeno opozarja, da se toženka ni opredelila do vseh navedb in dokazov, ki jih je tožnica podala v upravnem postopku, in sicer v zvezi z razlago prvega odstavka 416. člena ZPIZ-2, obveznostjo lojalne razlage pravil EU, obveznostjo uporabe aktuarskih načel pri določanju vrednosti faktorjev za izračun rent, obveznostjo odprave diskriminacije, neenake obravnave zavarovancev in učinkovanja spremembe brez retroaktivnega poseganja v pridobljene pravice, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj tožena stranka teh tožničinih argumentov ni upoštevala. Ob takem stanju stvari izpodbijana odločitev ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, saj nima sestavin, ki so predpisane v 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku. Če je obrazložitev upravne odločbe takšna, da te vsebine nima, stranki ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Po presoji sodišča bi se morala toženka konkretno opredeliti tudi do tožničinih stališč glede razlage 416. člena ZPIZ-2 in s tem povezanih predloženih dokazov.
Ker izpodbijana odločitev ne ustreza standardu obrazloženosti po ZUP, tudi ni možen preizkus zakonitosti izpodbijane odločitve in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZDavP-2 člen 2, 2/3, 146, 151, 157, 157/7. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2.
davčna izvršba - izvršilni naslov - plačilni nalog - druge denarne nedavčne obveznosti - zaslišanje stranke - skrajšani ugotovitveni postopek
Glede ugovora, da ga organ v postopku ni zaslišal in mu ne omogočil izvajati dokazov v njegovo korist, je ugotoviti, da je v predmetni zadevi izpodbijan sklep o davčni izvršbi, ki je izdan v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj se da stanje zadeve ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Za začetek davčne izvršbe je bistveno, da obstaja izvršljiv izvršilni naslov ter da obveznost, ki je terjana iz izvršilnega naslova, še ni bila poravnana.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - kazenski postopek - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja
Navedba tožeče stranke, da prejme povprečno dnevno 5 - 10 zahtev organov pregona za vpogled v predmetno evidenco in za posredovanje posnetkov, ne zadostuje za sklep, da so zahtevani podatki, to je blagovna znamka, tip in lokacija kamer, podatki, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, prosilec pa svoje zahteve niti ni postavil v kontekstu pridobivanja podatkov, ki bi bili povezani s potekom predkazenskih ali prekrškovnih postopkov .
Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj lokacija nadzorne kamere ne more biti poslovna skrivnost že iz razloga, ker je z Zakonom o varstvu osebnih podatkov določeno, da morajo biti o izvajanju video nadzora posamezniki ustrezno obveščeni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravni spor zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, natančneje za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč. Glede na to v konkretnem primeru ZBPP dodelitve brezplačne pravne pomoči tožniku ne omogoča.
dohodek iz zaposlitve - konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - položaj člana uprave
Določba 16. člena KIDO se ne more uporabljati za prejemke, izplačane direktorju za primere, ko ta opravlja še druge funkcije v družbi (kot zaposleni, svetovalec, ipd.).
Sodišče pritrjuje dejanskim ugotovitvam davčnega organa, torej da je A. A. pri tožnici opravljal zgolj funkcijo člana uprave na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi. Sporno plačilo - nadomestilo za uveljavljanje konkurenčne klavzule - mu je tožnica izplačala prav zaradi prenehanja funkcije člana uprave, kar nedvomno izhaja iz Sporazuma z dne 9. 2. 2016 (dokaz C2), s katerim se je A. A. zavezal, da ne bo prevzel vodstvene funkcije (in ne katere koli druge zaposlitve) pri konkurenčnih družbah. Navedena prepoved se po presoji sodišča nedvomno nanaša (tudi) na članstvo v upravah konkurenčnih družb. Glede na navedeno gre pri izplačanih sredstvih za dohodek, ki je vezan na prenehanje opravljanja njegove funkcije kot člana uprave, na kar nenazadnje kaže tudi višina, ki je določena s pogodbo o zaposlitvi člana uprave.
mednarodna zaščita - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma
Tožena stranka je sodišče obvestila, da je tožnik zapustil azilni dom. Ker se torej ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi ponovni prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe.
ZUP člen 290, 290/2. ZGO-1 člen 147, 156a, 156a/1.
inšpekcijski ukrep - izpodbijan sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - instrukcijski rok - pravica do spoštovanja doma - odlog izvršbe
Sklep o izvršbi ne vsebuje inšpekcijskega ukrepa in njegove presoje. V tem pogledu so vse tožbene navedbe, ki merijo na pravilnost izreka inšpekcijskega ukrepa, to je odstranitve nelegalne gradnje, neosnovane.
Dejstvo, da je inšpektorica po devetih letih izdala sklep o dovolitvi izvršbe ne igra nobene vloge v smislu njegove pravilnosti in zakonitosti. Drži, da bi to morala storiti brez odlašanja, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko je odločba postala izvršljiva (drugi odstavek 290. člena ZUP in 147. člen ZGO-1). Toda tožeča stranka je prezrla, da ZUP nadaljuje, da zamuda tega roka ne izključuje obveznosti njegove izdaje.
Tožeča stranka (kot inšpekcijski zavezanec) s tožbo zoper sklep o izvršbi v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma. To lahko doseže z odlogom izvršbe (prva alineja prvega odstavka 156.a člena ZGO-1). V okviru slednjega je, v primeru njegove zavrnitve, Ustavno sodišče Republike Slovenije predvidelo sodno presojo sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - kmetijsko zemljišče - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnik na kmetijskem zemljišču izvaja gospodarsko dejavnost oglaševanja in ima od te dejavnosti prihodke, to pomeni, da je on tisti, ki kmetijskega zemljišča ne uporablja v skladu z njegovim namenom, kar ga v konkretnem primeru kvalificira kot inšpekcijskega zavezanca.
Postavitev reklamnega panoja, tudi če ne ovira obdelovanja zemljišča, ni zakonsko predpisana namenska uporaba. Oglaševalski pano ne služi kmetijskemu zemljišču in ne prispeva k prehranski varnosti in pridelavi hrane. Golo dejstvo, da kmetijskemu zemljišču ne škodi (da ga neposredno ne onesnažuje ali degradira), ne more voditi do drugačnega zaključka.
Prepoved uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo in vzpostavitev prejšnjega stanja v določenem roku (prva alineja B) točke 107. člena ZKZ) je v konkretni situaciji torej edini možen ukrep.
Inšpektor tako ni imel izbire med različnimi ukrepi, izrekel je lahko le prepoved nadaljnjega oglaševanja in odredil odstranitev oglaševalskega panoja. Posledično tudi tehtanje sorazmernosti naloženega ukrepa ni prišlo v poštev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - tožba zaradi molka organa - pravni interes
Organ za BPP je ravnal pravilno, ko je vlogo zavrnil z utemeljitvijo, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi molka organa, zaradi česar nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo. Drugostopenjski organ je namreč še pred odločitvijo o tožnikovi vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči izdal odločbo, s katero je odločil o tožnikovi pritožbi zoper sklep prvostopenjskega organa. S tem pa je drugostopenjski organ že izpolnil tožbeni zahtevek, tj. da se odloči o tožnikovi pritožbi. Ker je bilo torej že pred začetkom upravnega spora odločeno o zahtevi tožnika, tožnik nima (več) pravnega interesa za odločitev sodišča o tožbi zaradi molka organa, saj si s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - nepovratna finančna sredstva - javni poziv - zavrnitev vloge - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
V upravnem sporu je med strankama sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila vlogo tožeče stranke za pridobitev nepovratne finančne spodbude za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske hiše, ki je bila predmet Javnega poziva. Vgradnja nove kurilne naprave se v skladu s pogoji Javnega poziva dokazuje z računom in dokazilom o njegovem plačilu. Izdan račun in njegovo plačilo je dokazna listina o dejansko opravljeni storitvi, zato mora tožena stranka obrazložiti, čemu tega dokazila ni štela kot verodostojnega pri dokazovanju navedb, da je bila kurilna naprava demontirana in znova vgrajena v skladu z zahtevami Javnega poziva.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - smrt - usmrtitev živali
V obravnavanem primeru glede na pravno podlago 26.b člena ZZZiv, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, ne gre za situacijo, ko bi se ugotavljalo, ali je bil psu kdaj podeljen status nevarnega psa, niti se ne ugotavlja dejstvo ali je bil pes nevaren ali ne, kar neutemeljeno izpostavlja tožnik. Za odločitev na navedeni materialnopravni podlagi je pravno pomembno vprašanje le, ali je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka.
ZVO-1 člen 94, 94/1, 94/2. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (2005) člen 6.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja - poročilo
Ker poročilo podatka o obratovalni električni moči oziroma nastavitvi nanjo ne vsebuje, je jasno, da tudi sheme nastavitve na tako moč in način njene pritrditve na napravo ne more vsebovati. Posledično tudi izpodbijana odločba nima navedenih sestavin o nastavitvi obratovalne električne moči na zvočnih napravah, opisa in sheme nastavitve zvočne naprave na obratovalno električno moč ter načina pritrditve tega opisa in sheme na zvočno napravo.
COVID-19 - odlok - poseg v ustavne pravice posameznika - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V tem upravnem sporu izpodbijana Odloka 1 in 2, po oceni sodišča, nimata pravne narave upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ker nista posamična v smislu zahteve iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Izpodbijana Odlok 1 in 2 sta po presoji sodišča splošna in abstraktna pravna akta, ki ne učinkujeta le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma zgolj na določen krog oseb, zato po prepričanju sodišča nimata lastnosti posamičnega akta. Po presoji sodišča Odloka-1 in Odloka-2, ki predstavljata podzakonska predpisa, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu (četrti odstavek 5. člena ZUS-1), ampak le pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije (3. alineja prvega odstavka 160. člena Ustave in 24. člen Zakona o ustavnem sodišču).
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek
Nagrade za pregled dokumentacije in druga opravila, ki jih odvetnik napravi zato, da lahko sestavi vlogo ali da se pripravi za udeležbo na naroku, se ne obračunavajo in priznavajo posebej, ampak da so te storitve že vštete v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je odvetnik pridobljene listine uporabil.
Sistem obravnave prošenj za izterjavo, ki sicer temelji na načelu medsebojnega zaupanja, organov, pristojnih za izvršitev tujih odločb, ne odvezuje dolžnosti, da prošnje za izterjavo upravnih kazni ali glob preverijo (med drugim) tudi z vidika njihove popolnosti oziroma primernosti za izvršitev, svoje ugotovitve, ki se tičejo dopustnosti predlagane izvršbe, pa so ti organi dolžni v aktu, s katerim dovolijo izvršitev, tudi navesti oziroma pojasniti.
Organi države, ki je zaprošena za izvršitev tuje odločbe, so tako dolžni preveriti med drugim tudi, ali prošnja vsebuje vse zahtevane podatke, med katere sodijo tudi vsi datumi, pomembni za postopek izvršbe, vključno s tem, ali in kako je bila sodba ali odločba, ki se izvršuje, stranki vročena.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - kazenski postopek - pripor - obiskovanje pripornika - sklep o podaljšanju pripora - procesni sklep - meritorna odločitev
Po presoji sodišča je odvetnik v primeru, ko je obisk v priporu nujen, npr. v primeru, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči nima možnosti drugega komuniciranja oziroma je to potrebno zaradi priprave obrambe, upravičen do kilometrine (ob siceršnjih pogojih za priznanje le-te) in odsotnosti iz pisarne. Stališče tožene stranke, da so obiski odvetnika v priporu že po naravi stvari vključeni v pripravo obrambe in da je zato odvetnik dolžan vselej sam trpeti tudi stroške kilometrine in odsotnosti iz pisarne, povezane z obiskom pripornika, je zato po oceni sodišče materialnopravno zmotno.
Sodna praksa je v zvezi s priznanjem nagrade za pripravo in vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora že večkrat zavzela stališče, da gre za meritorno odločbo.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZTFI-1 člen 475, 476.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - odredba - postopek nadzora - dovoljenost tožbe - zavrženje tožbe - stranski udeleženec - pravni interes - začasna odredba - zavrženje predloga za začasno odredbo
Tožniki naj bi sicer po določbah ZTFI-1, ker niso stranke v postopku, zoper izpodbijano odločbo res ne imeli možnosti tožbe in s tem sodnega varstva. Imajo pa možnost, da v skladu z določbami ZUP zahtevajo položaj stranskega udeleženca v zadevnem postopku nadzora in v primeru, če se takšna njihova zahteva zavrne, možnost tožbe in s tem sodnega varstva zoper odločitev tožene stranke. To pa v končni fazi pomeni, da imajo tožniki zagotovljeno možnost, da se o njihovi pravici do udeležbe v postopku nadzora in s tem do uveljavljanja ugovorov zoper odločbo, tudi tistih, ki so ustavnopravne narave, odloča v sodnem postopku (v upravnem sporu). S tem je po presoji sodišča tožnikom, čeprav na posreden način, preko vložitve posebne zahteve, sodno varstvo zoper odločbo organa - tožene stranke zagotovljeno in zato že iz tega razloga ni izpolnjen ključni pogoj za odločanje o kršitvah ustavnih upravičenj (iz naslova neudeležbe v postopku nadzora) na podlagi 4. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Sklep, ki ga želi tožnik izpodbijati (sklep o prekinitvi postopka), je procesne narave in ga ni mogoče izpodbijati s samostojno tožbo v upravnem sporu. Toženka je pravilno zaključila, da bo sodišče v upravnem sporu takšno tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Takšno stališče je že dlje časa uveljavljeno tudi v sodni praksi.
COVID-19 - interventni ukrep - skrajšani delovni čas - nadomestilo plače - pogoji za priznanje pravice - bistvena kršitev določb postopka - neobrazložen sklep
Toženec se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelil do navedb tožnice v dopolnitvi vloge, da opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu (uporabniku), da delavce zagotavlja živilski industriji ter da so omejitve pri uporabnikih vplivale na upad potrebe po delavcih. Pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa pa toženec ne more nadomestiti z navedbami v odgovoru na tožbo v upravnem sporu, kot je to (zgolj) deloma storil v obravnavani zadevi.
ZDoh-2 člen 6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6, 40, 40/1.
dohodnina - rezidentski status - središče življenjskih interesov - prijavljeno stalno prebivališče - dvojna obdavčitev - izrek - procesna predpostavka - pravni interes
Za tožnico je sporna odločitev glede statusa nerezidenta od 1. 6. 2013 do vključno 15. 7. 2015, ki je v izreku izpodbijane odločbe ni. To pomeni, da v tem upravnem sporu izpodbija tisto, o čemer tožena stranka sploh ni odločila. Izrek izpodbijane odločbe vsebuje le odločitev o ugotovitvi nerezidentskega statusa od 16. 7. 2015 dalje, ki pa je za tožnico ugodna in je tožnica ne izpodbija. Odprava te odločitve bi bila tožnici v škodo.
Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku. Samo izrek odločbe, ne pa njena obrazložitev, namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje.