odjava vozila iz prometa - letna dajatev za vozila - plačilni nalog - prenehanje obveznosti
V primeru uničenja vozila bi obveznost plačila dajatve prenehala le v primeru, da bi tožnik predložil potrdilo o uničenju vozila v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Z drugimi besedami, tudi zgolj dejstvo, da je bilo vozilo predano na odpad in uničeno, če ni z ustreznim potrdilom izkazano, da je bilo vozilo uničeno v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ne zadostuje za prenehanje obveznosti plačila dajatve.
ZDen člen 2, 4, 16, 19, 25, 25/6, 29, 29/2, 44. ZUP člen 214.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - nova stvar - izvedensko mnenje - obrazložitev odločbe
Z izvedenimi deli je prišlo do take spremembe bistvenih lastnosti obeh objektov (osnovnega objekta in dvoriščnega objekta v zgoraj opredeljenem delu), da ni več mogoče govoriti o isti stvari, ki je bila pokojnemu upravičencu podržavljena, zaradi česar objekta v opredeljenem delu ni mogoče vrniti v naravi.
Sodišče ne more preizkusiti tožbenega ugovora v zvezi z vrednotenjem objekta ob podržavljenju glede (ne)upoštevanja njegovega statusa kulturnega spomenika. Iz podatkov spisa je razvidno, da je organ zaprosil Zavod za varstvo kulturne dediščine za izdelavo mnenja in ga tudi pridobil, ni pa razvidno, da je bilo to mnenje upoštevano, saj to ne izhaja ne iz podatkov spisa in ne iz odločbe. Prav tako pri vrednotenju ni bilo upoštevano sedanje stanje nepremičnine (kar bi glede na 44. člen ZDen moralo biti). Organ se je namreč v celoti skliceval na že izdelano izvedensko mnenje N. N., ki pa je bilo nazadnje dopolnjeno še pred sprožitvijo upravnega spora, ki se je zaključil z izdajo sodbe, I U 1649/2016 z dne 11. 7. 2017. Ob upoštevanju, da je med sodbo, I U 1649/2016, in izpodbijano odločbo minilo skoraj 5 let, bi moral organ (z izvedencem) tudi preveriti, ali vrednosti, kot izhajajo iz izvedenskega mnenja, še držijo.
ZTuj-2 člen 66, 66/7, 66/8, 69, 69/1, 76, 78. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 6. URS člen 19, 19/2.
tujci - nastanitev tujca v domu za tujce - omejitev gibanja - odvzem prostosti - pridržanje - poseg v človekove pravice - načelo sorazmernosti - uporaba milejšega ukrepa - nevarnost pobega - rok za vložitev tožbe - odločitev sodišča - rok za odločitev sodišča - učinkovito sodno varstvo - vrnitev zadeve v ponovni postopek
Sodišče meni, da ni mogoče z gotovostjo izključiti tožnikovega zatrjevanja, da mu ni povsem jasno, za kaj je v obravnavanem postopku (in drugih postopkih) pravzaprav šlo in kakšne odločitve je tožena stranka sprejela. Dvom v potek postopka pa ne ustvarja samo tožnikova izpoved na glavni obravnavi, pač pa tudi dejstvo, da je izpodbijana odločba datirana z dnem 16. 1. 2024, medtem ko je na izvodu izpodbijane odločbe, ki je bila kot priloga priložena tožbi, odtis prejemne štampiljke datiran z dnem 17. 1. 2024. Četudi se iz te predložene odločbe, ki je fotografija, ne vidi, čigava je prejemna štampiljka, gre sklepati, da gre za odločbo, ki je bila posredovana Centru. Zato se tudi zastavlja vprašanje, seveda če ta predpostavka drži (sodišče dopušča možnost, da gre tudi za kakšnega drugega prejemnika, kar pa bi bilo treba raziskati), na kakšni podlagi je Center izvrševal omejitev gibanja tožniku v času od 16. 1. 2024 od 13.00 ure do 17. 1. 2024, torej ali na podlagi sklepa Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov ali na podlagi izpodbijane odločbe. Sodišče se je zato odločilo, da na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, v katerem mora okoliščine, kot so pojasnjene v predhodnih odstavkih, raziskati in pojasniti, nato pa v zadevi ponovno odločiti.
brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila stroškov - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - zapuščinski postopek - pridobitev premoženja - pravnomočen sklep o dedovanju - solastniški delež - solastniški delež na nepremičnini - hipoteka - vpis hipoteke
Iz določb 48. člena ZBPP izhaja, da mora upravičenec, ki je v postopku, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena BPP, uspel in pridobil premoženje, vrniti prejeti znesek BPP, vse do zneska, ki ga je v uspešnem postopku pridobil. Iz sklepa o dedovanju, opr. št. D 626/2007 z dne 16. 8. 2016, ki je postal pravnomočen dne 18. 10. 2016, izhaja, da je tožnik med drugim pridobil solastninski delež do 1/6 na nepremičninah parc.št. 765/6, 65/2, 65/3 in *119/0, vse k.o. ... ter solastninski delež do 1/72 na nepremičnini parc.št. 255/1 k.o. ... S pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, je na Republiko Slovenijo prešla terjatev do povračila stroškov, ki so bili pred tem izplačani iz proračunskih sredstev iz naslova BPP. To pomeni, da je od takrat dalje (torej od dne 18. 10. 2016) nastala tožnikova obveznost vračila sredstev, izplačanih iz proračunskih sredstev v višini 508,09 EUR. Določba 48. člena ZBPP namreč govori o pridobitvi premoženja. Premoženje, ki ga je tožnik pridobil v zapuščinskem postopku, pa je bilo tudi več vredno od višine stroškov izplačanih iz proračunskih sredstev za BPP.
Sodišče sodi, da je tudi strošek transporta blaga do prevzemnega mesta, vključno s stroški plačila blaga na prevzemnem mestu, mogoče šteti za strošek dostave, kar v upravnem postopku in tožbi uveljavlja tožnica.
ZTuj-2-UPB6 člen 69, 69/1. ZUP člen 125. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 8(3).
tujec - nezakonito bivanje tujca v državi - odstranitev tujca iz države - zahteva stranke - zavrženje
Z odločbo o odstranitvi tujcu se ne odloča o tujčevi pravici ali obveznosti, temveč le o izvršitvi že naložene obveznosti z odločbo o vrnitvi, torej o nastanku obveznosti države, da tujca odstrani iz države.
69. člen ZTuj-2 je treba v skladu z Direktivo 2008/115/ES o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav v zvezi s 125. členom ZUP razlagati tako, da se postopek odstranitve tujca, ki se zaključi z izdajo odločbe o odstranitvi, lahko uvede tudi na njegovo prošnjo. Ta odločitev glede na stališče SEU v zadevi LM ne sme biti odvisna od diskrecijske odločitve pristojnega organa.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti
Za ugotavljanje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Dublinske uredbe bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Tožnikove navedbe, da so ga hrvaški policisti po tem, ko so ga prijeli ob nelegalnem prehodu bosansko - hrvaške meje, vrgli v hladno deročo reko in mu vzeli telefon, tudi po presoji sodišča ne morejo biti relevantne. Nanašajo se namreč na njegovo obravnavo kot tujca, ki se je na ozemlju države nahajal nezakonito, zato ne dokazujejo sistemskih pomanjkljivosti.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6.
javni razpis - program razvoja podeželja - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnih pogojev
Tudi po stališču sodne prakse mora vlagatelj izpolnjevati pogoje in izkazovati utemeljenost pridobitve sredstev že ob vložitvi vloge, in ki so zahtevani v javnem razpisu. Tožnica pa z vsemi svojimi navedbami ni izkazala celotnega prenosa kmetijskega gospodarstva kot je razpisni pogoj, saj sta del kmetije oziroma zemljišč med drugim pridobila tudi B. B. in D. D. in predstavljajo več kot 0,5 ha zemljišč.
ZDen člen 25, 60, 60/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
denacionalizacija - zahtevek za povračilo vlaganj - izkazanost vlaganj - trditveno in dokazno breme
Razlika med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in bistveno povečano vrednostjo po podržavljenju je torej breme denacionalizacijskega upravičenca (oziroma njegovih pravnih naslednikov), denacionalizacijski zavezanec pa je tisti, ki mora od njega v denacionalizacijskem postopku zahtevati povrnitev vlaganj, oziroma razliko, ki se kaže v bistveno večji vrednosti nepremičnine. Zahteva za povrnitev vlaganj v nepremičnino, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, je sposobna za obravnavanje le, če vlagatelj zahteve natančno opredeli vlaganja tako po višini porabljenih sredstev, kot tudi po času in vrsti investicij, ter za svoje navedbe predloži ustrezne dokaze.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti
Tožniku so bili zgolj odvzeti prstni odtisi in je bil zaveden v evidenco EURODAC kot prosilec za mednarodno zaščito, v azilni dom, v katerega je bil v Zagrebu domnevno napoten, pa ni odšel, zato ne more trditi, da njegove izkušnje kažejo na sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom. To, da ga uradna oseba v Zagrebu ni odpeljala v najbližji sprejemni center, ampak mu je dejala, da mora oditi, pri čemer je na dokumentu, ki ga je prejel, imel naslov, ne kaže na sistemske pomanjkljivosti, saj tožnik v azilni dom v Zagrebu sploh ni odšel.
V konkretni zadevi ne gre samo zato, da niso ugotovljene sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v Republiki Hrvaški, ampak tožnik tudi sicer ni uspel izkazati, da bi mu v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško grozilo kakršnokoli nečloveško ali poniževalno ravnanje. Tožnik namreč kot prosilec za mednarodno zaščito na Hrvaškem sploh še ni imel stika s tistimi uradnimi osebami, ki so pristojne za vsebinsko obravnavo njegove prošnje, saj še niti ni bil nastanjen v azilnem domu.
ZUP člen 4, 9, 9/1, 138, 146. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 1. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-2, 2-24.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - smiselna uporaba pravil upravnega postopka - povezana podjetja - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Pri odločanju o dodelitvi sredstev na javnem razpisu bi morala tožena stranka, ki je sama vpogledovala v spletne strani in javne registre, pred odločitvijo o vlogi tožeče stranke z zbranimi dokazi in svojimi ugotovitvami obvestiti tožečo stranko, ker ji to narekuje smiselna uporaba temeljnih načel ZUP. Načelo zaslišanja stranke oziroma pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je namreč eno izmed temeljnih načel upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - subjektivni pogoj - finančni položaj prosilca - podatki o premoženjskem stanju prosilca - resničnost podatkov - popolnost vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Podlaga za odločitev tožene stranke so bili podatki, s katerimi je razpolagala v času odločanja, tožnik pa je s podpisom prošnje obenem izjavil, da so vsi v vlogi navedeni podatki (torej tudi podatki o tem, da nima družinskih članov) resnični, točni in popolni. Ker se je to, da tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da bi imel družinske člane, ujemalo s podatkom iz uradnih evidenc, da je razvezan, tožena stranka ni imela razloga, da bi v to dvomila.
Tožena stranka se ni opredelila do vseh navedb in dokazov, ki jih je tožnica podala v upravnem postopku, in sicer v zvezi z razlago prvega odstavka 416. člena ZPIZ-2, obveznostjo lojalne razlage pravil EU, obveznostjo uporabe aktuarskih načel pri določanju vrednosti faktorjev za izračun rent, obveznostjo odprave diskriminacije, neenake obravnave zavarovancev in učinkovanja spremembe brez retroaktivnega poseganja v pridobljene pravice. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj tožena stranka teh tožničinih argumentov in dokazov ni upoštevala. Zato je odločba pomanjkljivo obrazložena.
Iz obrazložitve izpodbijane odločitve izhaja, da je toženka kot materialno podlago za odločitev v obravnavani zadevi v ponovnem postopku uporabila poleg določb EZ-1 in določb metodologije, kot jih navaja, tudi določbo 16. člena metodologije, za katero je po povedanem sodišče pravnomočno zavrnilo njegovo uporabo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. Tako ravnanje toženke pa pomeni, da je toženka ravnala v nasprotju s pravnim mnenjem in stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, kar je v nasprotju s petim odstavkom 64. člena ZUS-1, po katerem je upravni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Vezanost upravnega organa je mogoče zahtevati le ob nespremenjenih podlagah za ponovno odločanje.3 Toženka od vezanosti na stališče sodišča odstopi tedaj, ko se pojavijo utemeljene pravne okoliščine, ki so posledica sprejetja drugih pravnih aktov zakonodajalca ali pristojnih sodišč. V teh primerih namreč ne gre za dopusten odstop od vezanosti na pravno mnenje in stališče sodišča, temveč za pravni položaj, v katerem teh mnenj in stališč v ponovljenem postopku ni mogoče uporabiti, ker so se spremenile bodisi dejanske, bodisi pravne okoliščine v zadevi, v kateri je treba ponovno odločiti.
ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 111. ZDDV-1 člen 77a, 77a/3.
odmera davka na motorna vozila - sklep o zavarovanju - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - instrumenti zavarovanja - stroški postopka - zamudne obresti
V prvem odločanju tožnica z zahtevkom na prvi stopnji ni uspela, uspela pa je po odločitvi toženke v prvem pritožbenem postopku, saj je tudi prvostopni organ z izdajo Sklepa o sprostitvi zavarovanja z dne 17. 9. 2020 potrdil, da ni pogojev za nadaljnje zadrževanje zneska. Ta ugotovitev vpliva na presojo upravičenosti tožbenega zahtevka na plačilo obresti in stroškov davčnega postopka. To pa pomeni, da je v obravnavani zadevi prišlo do situacije iz prvega odstavka 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
prisilna izterjava dolga - predlagatelj izvršbe - izvršilni naslov - plačilni nalog - poprava odločbe - očitna pisna pomota
Tožnik je ves čas vedel, za kateri izvršilni naslov gre. Sodišče posledično zavrača tožnikove ugovore, da je bil izpodbijani sklep izdan brez ustrezne pravne podlage, tj. izvršilnega naslova. Toženka s spremembo izreka izpodbijanega sklepa ni spremenila izvršilnega naslova, saj je na podlagi pooblastila iz 251. člena ZUP odpravila pomanjkljivosti v navedbi posameznih podatkov na podlagi podatkov upravnega spisa, sam izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožniku bil izdan izpodbijani sklep, pa je bil ves čas isti.
Postopek obravnave druge zahteve pred toženko lahko vpliva tudi na pravne koristi odgovornega delavca kot (domnevnega) neposrednega kršitelja. Izrečen opomin in/ali predlog za opravo disciplinskega ali drugega postopka po peti alineji drugega odstvaka 78. člena ZPacP imata namreč lahko vpliv na njegov delovnopravni položaj. Odgovorni delavec svojih pravnih koristi ne more učinkovito zaščititi s tem, da v postopku izpove kot priča, saj priči ne pripadajo procesna jamstva, do katerih je kot subjekt upravnega postopka upravičen stranski udeleženec
ZBPP člen 14, 14/3. ZSVarPre člen 27, 27/2, 27/8. ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/1-1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski kriterij - primerno stanovanje - možnost razpolaganja z nepremičnino - lastništvo nepremičnine - unovčljivo premoženje - uporabna površina stanovanja
Premoženje, ki se upošteva v okviru presoje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predstavlja vrednost stanovanja v presežku nad primerno kvadraturo in ne sam presežek kvadrature stanovanja nad primerno kvadraturo. Za osebo, ki ima v lasti nepremičnino v vrednosti nad 120.000,00 EUR, pa se šteje, da ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje.
Sodišče soglaša s toženko, da sta v tožnikovi predhodni znamki "VECCHIA ROMAGNA" obe besedi enako pomembni in da ni mogoče šteti, da zgolj beseda "ROMAGNA" predstavlja dominantni del, kot trdi tožnik. Predhodna tožnikova znamka je besedna, obe besedi sta zapisani v enakih običajnih črkah in nobena beseda ni npr. manjša od druge ali v podrejenem položaju. Beseda "VECCHIA" je enake velikosti in v enaki poziciji kot beseda "ROMAGNA", v znaku pa je tudi že takoj na prvi pogled opazna (enako kot beseda "ROMAGNA"). Izkustveno gledano namreč ni mogoče šteti, da bi upoštevna javnost v tožnikovi predhodni znamki besedo "VECCHIA" preprosto prezrla in se osredotočila zgolj na besedo "ROMAGNA".
ZVO-1 člen 157. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 39.
ukrep inšpektorja za varstvo okolja - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - zbirni center - pomanjkljiva obrazložitev
V obravnavani zadevi je pomembno, ali je toženka obveznost tožnika ugotovila upoštevaje mešano odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, tj. ali je iz skupne količine pri izvajalcu javne službe od 1. 1. 2021 do 28. 2. 2021 zbrane mešane odpadne embalaže, ki jo mora na podlagi izpodbijane odločbe prevzeti tožnik, izključena mešana odpadna embalaža, ki izvira iz embalaže tistih proizvajalcev, za katere je z Uredbo obveznost PRO izključena in je zato niso prenesli na DROE. Prav tako je pomembno, ali je bila celotna količina zbrana januarja in februarja 2021, saj je v letu 2020 za odvoz s strani DROE neprevzete odpadne embalaže veljal 100.a člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 (ZUIZEOP) in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, po katerem stroške ravnanja s to odpadno embalažo plača Republika Slovenija.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je po presoji sodišča tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katere velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.