brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odprava odločbe - vzpostavitev prejšnjega stanja
Ker je zaradi sodne odprave odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 853/2023 z dne 10. 10. 2023, potrebno šteti, da se je vzpostavilo stanje, kakršno je bilo pred njeno izdajo, sodišče ne more sprejeti obrazložitve tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da je zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom preklica pogojne obsodbe, ki je pod opr. št. II K 19806/2023 v teku pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, utemeljeno na podlagi ugotovitve, da je bila v zadevi št. Bpp št. 853/2023 dne 10. 10. 2023 izdana zavrnila odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek v zadevi št. Bpp 1076/2023, ni spremenilo. Upoštevaje ugotovitve v zvezi z naravo odločitve v zadevi I U 1653/2023 je namreč odpadla možnost zavrženja tožnikove prošnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj se tožena stranka na zavrnilno odločbo, ki je bila po sodbi sodišča (četudi izdani po izdaji sklepa o zavrženju) odpravljena, ne more sklicevati. Sodišče lahko tako le zaključi, da je bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa zaradi napačne uporabe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, tj. kršitev ki je vplivala na zakonitost oz. pravilnost odločitve.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - napotnica - pravočasnost
Tožnica je napotnico prejela po tem, ko je bila storitev že opravljena. V takem primeru pa po presoji sodišča rok iz prvega odstavka 40. člena ZBPP začne teči z vročitvijo napotnice. Izvajalec brezplačne pravne pomoči namreč ne more predložiti izpolnjene napotnice, preden mu je ta vročena.
dohodnina - odmera dohodnine - odbitek v tujini plačanega davka - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju - mednarodna pogodba - Združene države Amerike (ZDA) - metoda oprostitve s progresijo - odbitna metoda - pomanjkljiva obrazložitev
Tožnik je že v svoji utemeljitvi ugovora zoper informativni izračun prikazal, da bi vključitev spornih tujih dohodkov v davčno osnovo in odbitek v tujini plačanega davka v konkretnem primeru zanj pomenila ugodnejšo davčno obravnavo. Drugostopenjski davčni organ je v svoji odločbi le nekonkretizirano zapisal, da je ob zavezančevem uveljavljanju pravice do odprave dvojne obdavčitve treba uporabiti Konvencijo in v njej določeno metodo. Vendar pa pri tem ni pojasnil, zakaj tega drugostopenjskega stališča ne spreminja cit. drugi odstavek 1. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanja utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. Tudi na tožnikove v tej zvezi v upravnem sporu podane argumente o aplikabilnosti drugega odstavka 1. člena Konvencije toženka ni odgovorila.
ZTuj-2 člen 66, 66/7, 66/8, 69, 69/1, 76, 78. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 6. URS člen 19, 19/2.
tujci - nastanitev tujca v domu za tujce - omejitev gibanja - odvzem prostosti - pridržanje - poseg v človekove pravice - načelo sorazmernosti - uporaba milejšega ukrepa - nevarnost pobega - rok za vložitev tožbe - odločitev sodišča - rok za odločitev sodišča - učinkovito sodno varstvo - vrnitev zadeve v ponovni postopek
Sodišče meni, da ni mogoče z gotovostjo izključiti tožnikovega zatrjevanja, da mu ni povsem jasno, za kaj je v obravnavanem postopku (in drugih postopkih) pravzaprav šlo in kakšne odločitve je tožena stranka sprejela. Dvom v potek postopka pa ne ustvarja samo tožnikova izpoved na glavni obravnavi, pač pa tudi dejstvo, da je izpodbijana odločba datirana z dnem 16. 1. 2024, medtem ko je na izvodu izpodbijane odločbe, ki je bila kot priloga priložena tožbi, odtis prejemne štampiljke datiran z dnem 17. 1. 2024. Četudi se iz te predložene odločbe, ki je fotografija, ne vidi, čigava je prejemna štampiljka, gre sklepati, da gre za odločbo, ki je bila posredovana Centru. Zato se tudi zastavlja vprašanje, seveda če ta predpostavka drži (sodišče dopušča možnost, da gre tudi za kakšnega drugega prejemnika, kar pa bi bilo treba raziskati), na kakšni podlagi je Center izvrševal omejitev gibanja tožniku v času od 16. 1. 2024 od 13.00 ure do 17. 1. 2024, torej ali na podlagi sklepa Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov ali na podlagi izpodbijane odločbe. Sodišče se je zato odločilo, da na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, v katerem mora okoliščine, kot so pojasnjene v predhodnih odstavkih, raziskati in pojasniti, nato pa v zadevi ponovno odločiti.
Sodišče sodi, da je tudi strošek transporta blaga do prevzemnega mesta, vključno s stroški plačila blaga na prevzemnem mestu, mogoče šteti za strošek dostave, kar v upravnem postopku in tožbi uveljavlja tožnica.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b, 20.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - začasna odredba
Tožnik ima na Hrvaškem položaj prosilca za mednarodno zaščito. Tudi sicer je pravno pomembno le nesporno dejstvo, da je tožnik nezakonito prišel na Hrvaško, saj tudi na tej pravni podlagi temelji odgovornost te države (prvi odstavek 13. člena Uredbe Dublin III). Ker je ta država svojo odgovornost za obravnavanje tožnikove prošnje že potrdila, je tako vzpostavljen položaj iz točke (b) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti tožnika — prosilca (saj je vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji), po sprejemu pa je to prošnjo na podlagi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena dolžna tudi obravnavati.
Domneva, da vse države članice spoštujejo temeljne oziroma človekove pravice, je izpodbojna, zato je v takih primerih pristojni organ dolžan presoditi obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v drugi državi članici; če te nevarnosti ne more izključiti, pa mora od druge države članice pridobiti posebna zagotovila, da do kršitve pravice ne bi prišlo. Pri tem je treba upoštevati, da se predaja prosilca v to državo članico ne izvede v vseh okoliščinah, v katerih obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bo prosilec med predajo ali po njej izpostavljen taki nevarnosti, in ne le takrat, ko je dejanska nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine posledica sistemskih pomanjkljivosti v azilnem postopku in pogojev za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito v državi članici.
Tudi če so tožnikove navedbe o slabem ravnanju policije resnične, po presoji sodišča ob upoštevanju v izpodbijanem sklepu ocenjevanih poročil, različnih člankov ter mnenj in sodnih odločb nižjih sodišč drugih držav v posameznih primerih, ne izkazujejo tehtnih razlogov ne za obstoj sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu v delu, ki se nanaša na obravnavanje predanih prosilcev po Uredbi Dublin III, ne drugih okoliščin, ki bi lahko vzbujale dvom, da bo tožnik med predajo ali po njej izpostavljen nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine.
ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 111. ZDDV-1 člen 77a, 77a/3.
odmera davka na motorna vozila - sklep o zavarovanju - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - instrumenti zavarovanja - stroški postopka - zamudne obresti
V prvem odločanju tožnica z zahtevkom na prvi stopnji ni uspela, uspela pa je po odločitvi toženke v prvem pritožbenem postopku, saj je tudi prvostopni organ z izdajo Sklepa o sprostitvi zavarovanja z dne 17. 9. 2020 potrdil, da ni pogojev za nadaljnje zadrževanje zneska. Ta ugotovitev vpliva na presojo upravičenosti tožbenega zahtevka na plačilo obresti in stroškov davčnega postopka. To pa pomeni, da je v obravnavani zadevi prišlo do situacije iz prvega odstavka 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev BPP - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - subjektivni pogoj - finančni položaj prosilca - podatki o premoženjskem stanju prosilca - resničnost podatkov - popolnost vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Podlaga za odločitev tožene stranke so bili podatki, s katerimi je razpolagala v času odločanja, tožnik pa je s podpisom prošnje obenem izjavil, da so vsi v vlogi navedeni podatki (torej tudi podatki o tem, da nima družinskih članov) resnični, točni in popolni. Ker se je to, da tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da bi imel družinske člane, ujemalo s podatkom iz uradnih evidenc, da je razvezan, tožena stranka ni imela razloga, da bi v to dvomila.
ZUP člen 4, 9, 9/1, 138, 146. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 1. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-2, 2-24.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - smiselna uporaba pravil upravnega postopka - povezana podjetja - pravica do izjave - načelo zaslišanja stranke v postopku - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Pri odločanju o dodelitvi sredstev na javnem razpisu bi morala tožena stranka, ki je sama vpogledovala v spletne strani in javne registre, pred odločitvijo o vlogi tožeče stranke z zbranimi dokazi in svojimi ugotovitvami obvestiti tožečo stranko, ker ji to narekuje smiselna uporaba temeljnih načel ZUP. Načelo zaslišanja stranke oziroma pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je namreč eno izmed temeljnih načel upravnega postopka.
ZDen člen 25, 60, 60/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
denacionalizacija - zahtevek za povračilo vlaganj - izkazanost vlaganj - trditveno in dokazno breme
Razlika med vrednostjo nepremičnine ob podržavljenju in bistveno povečano vrednostjo po podržavljenju je torej breme denacionalizacijskega upravičenca (oziroma njegovih pravnih naslednikov), denacionalizacijski zavezanec pa je tisti, ki mora od njega v denacionalizacijskem postopku zahtevati povrnitev vlaganj, oziroma razliko, ki se kaže v bistveno večji vrednosti nepremičnine. Zahteva za povrnitev vlaganj v nepremičnino, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, je sposobna za obravnavanje le, če vlagatelj zahteve natančno opredeli vlaganja tako po višini porabljenih sredstev, kot tudi po času in vrsti investicij, ter za svoje navedbe predloži ustrezne dokaze.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti
Tožniku so bili zgolj odvzeti prstni odtisi in je bil zaveden v evidenco EURODAC kot prosilec za mednarodno zaščito, v azilni dom, v katerega je bil v Zagrebu domnevno napoten, pa ni odšel, zato ne more trditi, da njegove izkušnje kažejo na sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom. To, da ga uradna oseba v Zagrebu ni odpeljala v najbližji sprejemni center, ampak mu je dejala, da mora oditi, pri čemer je na dokumentu, ki ga je prejel, imel naslov, ne kaže na sistemske pomanjkljivosti, saj tožnik v azilni dom v Zagrebu sploh ni odšel.
V konkretni zadevi ne gre samo zato, da niso ugotovljene sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v Republiki Hrvaški, ampak tožnik tudi sicer ni uspel izkazati, da bi mu v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško grozilo kakršnokoli nečloveško ali poniževalno ravnanje. Tožnik namreč kot prosilec za mednarodno zaščito na Hrvaškem sploh še ni imel stika s tistimi uradnimi osebami, ki so pristojne za vsebinsko obravnavo njegove prošnje, saj še niti ni bil nastanjen v azilnem domu.
Tožena stranka se ni opredelila do vseh navedb in dokazov, ki jih je tožnica podala v upravnem postopku, in sicer v zvezi z razlago prvega odstavka 416. člena ZPIZ-2, obveznostjo lojalne razlage pravil EU, obveznostjo uporabe aktuarskih načel pri določanju vrednosti faktorjev za izračun rent, obveznostjo odprave diskriminacije, neenake obravnave zavarovancev in učinkovanja spremembe brez retroaktivnega poseganja v pridobljene pravice. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj tožena stranka teh tožničinih argumentov in dokazov ni upoštevala. Zato je odločba pomanjkljivo obrazložena.
Iz obrazložitve izpodbijane odločitve izhaja, da je toženka kot materialno podlago za odločitev v obravnavani zadevi v ponovnem postopku uporabila poleg določb EZ-1 in določb metodologije, kot jih navaja, tudi določbo 16. člena metodologije, za katero je po povedanem sodišče pravnomočno zavrnilo njegovo uporabo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. Tako ravnanje toženke pa pomeni, da je toženka ravnala v nasprotju s pravnim mnenjem in stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, kar je v nasprotju s petim odstavkom 64. člena ZUS-1, po katerem je upravni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Vezanost upravnega organa je mogoče zahtevati le ob nespremenjenih podlagah za ponovno odločanje.3 Toženka od vezanosti na stališče sodišča odstopi tedaj, ko se pojavijo utemeljene pravne okoliščine, ki so posledica sprejetja drugih pravnih aktov zakonodajalca ali pristojnih sodišč. V teh primerih namreč ne gre za dopusten odstop od vezanosti na pravno mnenje in stališče sodišča, temveč za pravni položaj, v katerem teh mnenj in stališč v ponovljenem postopku ni mogoče uporabiti, ker so se spremenile bodisi dejanske, bodisi pravne okoliščine v zadevi, v kateri je treba ponovno odločiti.
Sodišče soglaša s toženko, da sta v tožnikovi predhodni znamki "VECCHIA ROMAGNA" obe besedi enako pomembni in da ni mogoče šteti, da zgolj beseda "ROMAGNA" predstavlja dominantni del, kot trdi tožnik. Predhodna tožnikova znamka je besedna, obe besedi sta zapisani v enakih običajnih črkah in nobena beseda ni npr. manjša od druge ali v podrejenem položaju. Beseda "VECCHIA" je enake velikosti in v enaki poziciji kot beseda "ROMAGNA", v znaku pa je tudi že takoj na prvi pogled opazna (enako kot beseda "ROMAGNA"). Izkustveno gledano namreč ni mogoče šteti, da bi upoštevna javnost v tožnikovi predhodni znamki besedo "VECCHIA" preprosto prezrla in se osredotočila zgolj na besedo "ROMAGNA".
Postopek obravnave druge zahteve pred toženko lahko vpliva tudi na pravne koristi odgovornega delavca kot (domnevnega) neposrednega kršitelja. Izrečen opomin in/ali predlog za opravo disciplinskega ali drugega postopka po peti alineji drugega odstvaka 78. člena ZPacP imata namreč lahko vpliv na njegov delovnopravni položaj. Odgovorni delavec svojih pravnih koristi ne more učinkovito zaščititi s tem, da v postopku izpove kot priča, saj priči ne pripadajo procesna jamstva, do katerih je kot subjekt upravnega postopka upravičen stranski udeleženec
ZBPP člen 14, 14/3. ZSVarPre člen 27, 27/2, 27/8. ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/1-1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski kriterij - primerno stanovanje - možnost razpolaganja z nepremičnino - lastništvo nepremičnine - unovčljivo premoženje - uporabna površina stanovanja
Premoženje, ki se upošteva v okviru presoje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predstavlja vrednost stanovanja v presežku nad primerno kvadraturo in ne sam presežek kvadrature stanovanja nad primerno kvadraturo. Za osebo, ki ima v lasti nepremičnino v vrednosti nad 120.000,00 EUR, pa se šteje, da ima dovolj lastnih sredstev za preživljanje.
ZVO-1 člen 157. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 39.
ukrep inšpektorja za varstvo okolja - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - zbirni center - pomanjkljiva obrazložitev
V obravnavani zadevi je pomembno, ali je toženka obveznost tožnika ugotovila upoštevaje mešano odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, tj. ali je iz skupne količine pri izvajalcu javne službe od 1. 1. 2021 do 28. 2. 2021 zbrane mešane odpadne embalaže, ki jo mora na podlagi izpodbijane odločbe prevzeti tožnik, izključena mešana odpadna embalaža, ki izvira iz embalaže tistih proizvajalcev, za katere je z Uredbo obveznost PRO izključena in je zato niso prenesli na DROE. Prav tako je pomembno, ali je bila celotna količina zbrana januarja in februarja 2021, saj je v letu 2020 za odvoz s strani DROE neprevzete odpadne embalaže veljal 100.a člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 (ZUIZEOP) in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, po katerem stroške ravnanja s to odpadno embalažo plača Republika Slovenija.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je po presoji sodišča tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katere velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
prisilna izterjava dolga - predlagatelj izvršbe - izvršilni naslov - plačilni nalog - poprava odločbe - očitna pisna pomota
Tožnik je ves čas vedel, za kateri izvršilni naslov gre. Sodišče posledično zavrača tožnikove ugovore, da je bil izpodbijani sklep izdan brez ustrezne pravne podlage, tj. izvršilnega naslova. Toženka s spremembo izreka izpodbijanega sklepa ni spremenila izvršilnega naslova, saj je na podlagi pooblastila iz 251. člena ZUP odpravila pomanjkljivosti v navedbi posameznih podatkov na podlagi podatkov upravnega spisa, sam izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožniku bil izdan izpodbijani sklep, pa je bil ves čas isti.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6. ZIZ člen 280, 281, 282, 283, 284.
imenovanje izvršitelja - tožba zoper imenovanje - zbornica izvršiteljev - status stranke v postopku - pravni interes (pravna korist) za tožbo
Zbornica izvršiteljev Slovenije ne more pridobiti statusa stranke v postopku imenovanju izvršitelja. Ker se z izpodbijano odločbo ne odloča o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, je sodišče tožbo na podlagi 3. in 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - pravni interes - občina kot stranka postopka - emisije
Tožnica dovolj določno zatrjuje, da zaradi obratovanja kompostarne prihaja do neznosnega smradu, torej da prihaja do čezmernih emisij v okolje, to pa so pravne koristi, ki jih glede na prvi odstavek 83. člena ZVO-1 lahko varuje v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja.
Drži, da država ni sprejela mejnih emisijskih vrednosti za smrad, kar pa ne pomeni, da se lahko v okolje s tega vidika neomejeno posega oziroma da so v tem primeru občani in občanke tožnice dolžni prenašati čezmerno obremenitev s smradom.