ZOR člen 370.SZ člen 123.ZPP člen 13. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA.
privatizacija stanovanj - vložitev zahteve za odkup - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok
Rok za vložitev zahteve za odkup stanovanja je prekluzivni rok materialnega prava.
Nesporno pravno dejstvo, da tožnica v predpisanem roku ni vložila zahteve za odkup stanovanja, utemeljuje pravni sklep o neutemeljenosti tožbenega zahtevka.
razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca
ZZZDR primeroma našteva, katere potrebe otroka se upošteva. Odvisne so torej od vsakega konkretnega otroka in konkretnih okoliščin, v katerih živi. Zato so del dejanske podlage sodbe, v katero z revizijo ni več mogoče posegati. Enako velja tudi za dejanske ugotovitve o materialnih in pridobitnih zmožnostih zavezancev. Vse, kar navaja toženec v zvezi s potrebami otrok, pomeni torej nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja.
izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika
Za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, se uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS23976
ZP-1 člen 50, 51, 51/1.ZVCP-1 člen 132, 132/1.
začetek postopka o prekršku - odločitev prekrškovnega organa - zbiranje dokazov o prekršku - udeleženec cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - čas preizkusa
Odreditev preizkusa alkoholiziranosti na storilčevem domu, čeprav več kot uro in pol po storitvi prekrška, je bila upravičena, saj je bil podan sum, da je storilec vozil pod vplivom alkohola, ko je storil prekršek, razlog za časovni zamik pa je bil na strani storilca, ki je kraj storitve prekrška zapustil.
žalitev sodnika - žalitev v vlogi - kaznovanje stranke v postopku - denarna kazen
Stranke v konkretnih postopkih imajo pravico izjaviti se pred sodiščem o dejstvih in o pravu, pomembnih za izid postopka. V svojih izjavah so lahko do sodišča tudi kritične. Ne nazadnje so prav izražanju nezadovoljstva nad delom sodišča v civilnih postopkih namenjeni nekateri procesni instituti, npr. izločitev sodnika, vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev in podobno. Vendar pa navkljub dovoljeni ostrini pri izražanju kritike dela sodišča stranka ne sme prestopiti tiste meje, ki kritiko, pa čeprav ostro, loči od žaljivih trditev in negativnega etiketiranja.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nepopolna in nerazumljiva vloga
Upravno sodišče bo moralo najprej odpraviti pomanjkljivosti glede popolnosti in razumljivosti vloge ("subsidiarne tožbe"). Šele potem bo lahko odločilo glede tega, ali je za odločanje o tožbi pristojno oziroma o katerem delu zahtevka je morda pristojno, ali pa gre dejansko za pristojnost kakšnega drugega stvarno pristojnega sodišča. Ni pa mogoče že tako nepopolne in nerazumljive vloge odstopiti drugemu sodišču, ki bi morda lahko bilo stvarno pristojno.
Obstoj verjetnosti zmede je treba presojati celovito, pri čemer je treba upoštevati vse pomembne dejavnike v zadevi. Primerjava znamk obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku, saj le-ta zaznava znamko kot celoto in ne preizkuša njenih posameznih podrobnosti. Pri tem se predpostavlja, da gre za takega povprečnega potrošnika, ki je dobro obveščen in razumno skrben ter pozoren. Opisana celovita presoja verjetnosti zmede obsega tudi to, da lahko vidne razlike med znamkama nevtralizirajo slušne podobnosti med njima.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - ravnanje sodišča - pravica do odškodnine
Nepravilno odločanje sodišč samo po sebi še ni protipravno v tem smislu, da bi utemeljilo odškodninsko odgovornost tožene stranke po prvem odstavka 26. člena Ustave Republike Slovenije.
Namen sodnega postopka je, da se spor vsebinsko dokončno razreši in se ta razrešitev več ne postavlja pod vprašaj. Morebitnemu nepravilnemu odločanju sodišč je v tem okviru namenjen sistem pravnih sredstev. Prizadevanje, vsebovano v pravnem redu, da se doseže navedene učinke pravnomočnosti, bi razvodenelo, če bi stranka, za katero se je postopek zaključil neuspešno, v naknadnem sporu zaradi plačila odškodnine zgolj z zatrjevanjem nepravilnega sojenja toženo stranko potisnila v položaj, da se mora ekskulpirati.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - oblika pogodbe - vrnitev stroškov šolanja
Formalistično stališče sodišča druge stopnje v zvezi s tem, da se aneks št. 1 nanaša na pogodbo o zaposlitvi 4169/01 (ki dne 27.12.2001 sploh ni bila sklenjena) in ne na pogodbo o zaposlitvi št. 4169/02 (ki je bila sklenjena 27.12.2001 in realizirana), nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, po katerem za veljavnost pogodbe o izobraževanju ni potrebna niti pisna oblika; tudi v primeru, kadar se za veljavnost neke pogodbe zahteva pisna oblika, ni mogoče odrekati taki pogodbi veljavnosti zaradi pomanjkanja oblike, če je pogodba izvršena.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 358. ZGD člen 6.
direktor - razrešitev - plačilo plače in odpravnine - spregled pravne osebnosti - bistvena kršitev določb postopka - načelo neposrednosti pred sodiščem druge stopnje
Sodišče druge stopnje je spremenilo odločilen zaključek, na katerem temelji sodba sodišča prve stopnje v zvezi z odločitvijo o odpravnini. Vendar to ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero se sklicuje revident. Sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje brez obravnave namreč sama po sebi še ne pomeni, da stranki ni bila zagotovljena možnost sodelovanja v postopku, temveč bi lahko predstavljala kršitev načela neposrednosti - v zvezi z določbo 358. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
Ker pritožnik ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zatrjevane neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje pa Vrhovno sodišče ni ugotovilo, pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji ni mogoče ugoditi.
dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je vezano na sklep sodišča druge stopnje, da se revizija ne dopusti, razen če ga razveljavi na podlagi utemeljene pritožbe stranke.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odločitev o pomembnem pravnem vprašanju
Presoja pogoja za dopustitev revizije iz 1. alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, to je, ali je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, je prepuščena izključno sodišču druge stopnje. Takšne presoje stranka s pritožbo ne more izpodbijati.
brezposelnost - pravica do denarnega nadomestila v preostalem delu - pogoji za koriščenje pri ponovnem uveljavljanju
ZZZPB v 25.a členu ne določa, da pravico do preostalega nadomestila lahko uveljavi le nekdo, ki izpolni tudi pogoje za priznanje nove pravice oziroma, da je pogoj za preostanek koriščenja nadomestila pridobitev pravice do novega nadomestila. Ob uveljavljanju koriščenja pravice v preostalem delu ni potrebno ponovno izpolnjevati vseh pogojev za pridobitev nove pravice, zlasti gostote nove delovne dobe. Potrebno pa je tudi pri uveljavljanju pravice do nadomestila v preostalem delu upoštevati splošno zahtevo zakona, da se zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve (tretji odstavek 1. člena oziroma 19. člen ZZZPB).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23942
ZKP člen 398, 398/1-1, 407, 407/1-1.KZ člen 47, 47/2-2, 48.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - dopustnost - metode razlage - odmera kazni - napačen pravni pouk
Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje po 1. točki prvega odstavka 398. člena ZKP je možna le v primeru, ko sodišče druge stopnje izreče kazen zapora dvajsetih let za kazniva dejanja v steku, ki se obravnavajo v enotnem postopku sojenja in izrekanja kazni.
Z določbo 32. člena ZDSS-1 se ne uvaja možnost neke splošne pritožbe zoper odločitve sodišča druge stopnje, ampak je pritožba zoper sklep o nedopuščeni reviziji dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu.
Pritožbi ni mogoče ugoditi, saj ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niti ne zatrjuje neenotnost v praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo.
ZTPDR člen 6. ZDR (1990) člen 107, 110.ZDR člen 4, 11, 16, 20, 216.ZViS člen 65, 69.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja - status študenta
V sporu za ugotovitev obstoja delovnega razmerja že po ZDR/90 obstaja dolžnost sodišča, da presodi o zahtevku glede na elemente posameznega razmerja. Ni bistveno, če elementi delovnega razmerja v ZDR/90 niso izrecno določeni (tako kot sedaj v 4. členu ZDR/02), saj jih je mogoče in potrebno ugotavljati na podlagi drugih zakonskih določb, ki urejajo posebnosti delovnega razmerja (za razliko ostalih pogodbenih razmerij). Pri opredelitvi enega ali drugega razmerja ni odločilna volja strank, čeprav to ne pomeni, da v nekaterih primerih tudi volje ne bi bilo mogoče upoštevati. Kriteriji za razlikovanje morajo biti čim bolj objektivni. Avtonomija strank ni neomejena. Status študenta in delavcev v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta.
invalid III. kategorije - ožji obseg zavarovanja - nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - zakonska praznina
Pri posebnih primerih zavarovanja iz 21., 22. in 23. člena ZPIZ92 gre za ožji obseg zavarovanja določenih kategorij zavarovancev. Višino nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev določa 126. člen ZPIZ92, ki pa izrecno ne vključuje zavarovancev iz 23. člena ZPIZ92, torej zavarovancev, kot je bil tožnik. Nižji sodišči sta zato pravilno upoštevali določbe ZPIZ92, ki urejajo podobne primere.
Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih Skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu zmede, ki jo lahko dve znamki ustvarita pri potrošniku glede izvora blaga ali storitev. Upoštevaje celovito presojo verjetnosti zmede je mogoče zaključiti, da je morebitna podobnost znamk zaradi skupnega elementa - besede omega, nevtralizirana z opisanimi vidnimi, fonetičnimi in pomenskimi razlikami.