ZOR člen 210, 210/3, 219.OZ člen 376.ZPP člen 39, 41, 41/1, 41/2, 166, 166/1, 184, 184/2, 184/3, 185, 437, 437/1, 490.ZIZ člen 62, 62/2.
dovoljenost revizije – revizija zoper sklep o stroških postopka – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – neupravičena pridobitev – nadomestitev koristi zaradi uporabe tujih poslovnih prostorov – uporabnina - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti v izreku sodbe – ne ultra alterum tantum - izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Po dejanski ugotovitvi, da je tožena stranka uporabljala poslovni prostor tožeče stranke, je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki nadomestiti korist, ki jo je imela od take uporabe (219. člen ZOR v povezavi s tretjim odstavkom 210. člena ZOR).
Pravnomočno prisojen zahtevek tožeče stranke ima res drugačno dejansko in pravno podlago od zahtevka, ki ga je tožeča stranka sprva izkazovala v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ker pa je sam tožbeni predlog ostal isti („tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 22,339.837,45 SIT (sedaj 93.222,49 EUR) z obrestmi“), ni potrebe po razveljavljanju dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in njegovem nadomeščanju z novim izrekom v sodbi, ki bi se glasil enako kot razveljavljeni.
Sodišču v izreku ni bilo treba omejevati teka v bodoče zapadlih zamudnih obresti. Ta bi namreč prenehal na podlagi samega zakona.
pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine - status zavarovanca
Prvi in drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 določata pravico do izbire med pokojninami kot pravico, ki pripada zavarovancu. Tožnika ni mogoče šteti med zavarovance, saj je že pridobil pravico do pokojnine (na podlagi zavarovalne dobe, ki jo je v glavnem izpolnil pri toženi stranki).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta za revizijo po tožbi in nasprotni tožbi - sklenitev izvensodne poravnave po vložitvi pritožbe - upoštevanje izvensodne poravnave v postopku revizije - nova dejstva in novi dokazi
Sodišče prve stopnje je združeno obravnavalo tožbo in nasprotno tožbo. Vendar pa sta združena spora ohranila svojo samostojnost. Zato je Vrhovno sodišče dopustnost revizije presojalo ločeno glede na sporno vrednost predmeta po tožbi in po nasprotni tožbi.
Revidentka je navedla, da "sta se pravdni stranki med potekom pritožbenega postopka izvensodno poravnali", da pa tožeča stranka "o tem ni obvestila sodišča oziroma umaknila tožbo". Izvensodna poravnava naj bi bila sklenjena po vložitvi pritožbe in pred odločitvijo pritožbenega sodišča. Vendar pa se revidentka ne more šele v reviziji sklicevati na sklenitev izvensodne poravnave in na njeno vsebino (niti na plačilo dogovorjenega zneska). V reviziji je namreč dovoljeno navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Takšne kršitve (iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP) pa revidentka v zvezi z zatrjevano izvensodno poravnavo ni uveljavljala niti konkretizirala.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - izraba letnega dopusta - neopravičen izostanek z dela - naklep ali huda malomarnost
Četudi so bili delavci obveščeni, da bo za naprej o koriščenju dopusta odločal vodja proizvodnje, tožniku v zvezi z izrabo letnega dopusta in odsotnostjo z dela ni mogoče očitati naklepa ali hude malomarnosti, če mu je nadrejeni mojster, ki mu je dotlej odobraval odsotnosti, zagotovil, da bo glede njegove izrabe letnega dopusta vse potrebno uredil z nadrejenim vodjo proizvodnje.
Ko sodišče odloča, ali naj izreče hišni pripor, je edino merilo ocena, da pripor ni neogibno potreben in da tudi občasni nadzor obdolženca zagotavlja varnost ljudi (oziroma nemoten potek kazenskega postopka).
razrešitev direktorja študentske organizacije - pravica do zagovora - plačilo odpravnine
Ob ugotovitvi, da odločanje o predlogu za tožnikovo predčasno razrešitev z delovnega mesta direktorja študentske organizacije ni bilo pravočasno uvrščeno v predlog dnevnega reda seje študentskega parlamenta in da tožnik s strani pristojnega predsednika študentskega parlamenta ni bil obveščen o prevzemu postopka za njegovo razrešitev ter mu na seji ni bil omogočen zagovor, je bila odločitev študentskega parlamenta o tožnikovi predčasni razrešitvi nezakonita.
ZAzil člen 1, 1/2, 23, 24, 29, 35, 35/1, 35/2, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36/2.ZUP člen 144.ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-1, 80/3-2.
azil - pospešeni ali redni postopek - odločanje na podlagi dokazov, ki jih predloži prosilec - očitno neutemeljena vloga - namerno zavajanje - ekonomski razlogi - zmotna presoja listin in dokazov s strani upravnega sodišča - nepravilno sklepanje na obstoj drugih dejstev
Če prosilec za azil zavaja organ oziroma zlorablja postopek s tem, da lažno prikazuje okoliščine, na katere se sklicuje oziroma je v Slovenijo prišel izključno iz ekonomskih razlogov, je njegova prošnja očitno neutemeljena in se zavrne v pospešenem postopku.
ZPIZ člen 27.ZPP člen 224, 243, 287, 287/2, 339, 339/1.
pravice iz invalidskega zavarovanja - poslabšanje zdravstvenega stanja - mnenje invalidske komisije - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaza z izvedencem
Predmet sodne presoje je bila odločitev pristojnih organov tožene stranke o pravicah tožnice iz invalidskega zavarovanja glede na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v času odločanja - torej v letu 2000 in 2001. Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju tožnice, tudi ob isti diagnozi bolezni, so bile lahko podlaga za novo odločanje o teh pravicah.
Tožeča stranka dokazov ni predlagala tako (afirmativno), da bi sodišče prve stopnje o njih moralo odločiti s sklepom (temveč "po potrebi").
Za tožečo stranko, ki je pravna oseba, bi se zaslišala oseba, ki jo je po zakonu ali po njenih pravnih pravilih upravičena zastopati, vendar pa bi morala tožeča stranka navesti njeno ime in priimek, da bi se ji lahko vabilo na narok za izvedbo dokazov vročilo osebno. Predvsem pa bi morala (določno) navesti, o čem (konkretno) naj se oseba, ki jo je po zakonu ali po njenih pravnih pravilih upravičena zastopati, zasliši. Pri izdaji sodbe, s katero je tožbeni zahtevek zavrnjen po temelju, gre vsebinsko za končno sodbo. Zaradi pravnomočne zavrnitve tožbenega zahtevka po temelju namreč ni treba odločiti o njeni višini.
denacionalizacija stanovanjske stavbe - izločena stanovanja - podstreha in drugi skupni prostori
Predmet denacionalizacije je samo premoženje, ki je bilo dejansko podržavljeno. Izločena stanovanja se ne štejejo za podržavljeno premoženje, ne glede na to, v čigavo korist (bivših solastnikov) so bila izločena. V vrednost stanovanjskih in poslovnih prostorov v denacionalizirani zgradbi so zajete vse površine skupnih delov in naprav ter (funkcionalno) zemljišče.
pokojnina v tuji državi - pravica do izbire pokojnine - status zavarovanca
Prvi in drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 določata pravico do izbire med pokojninami kot pravico, ki pripada zavarovancu. Tožnika ni mogoče šteti med zavarovance, saj je že pridobil pravico do pokojnine (na podlagi zavarovalne dobe, ki jo je v glavnem izpolnil pri toženi stranki).
Zgolj za čas, ko tožnik ni delal zaradi nezakonitih sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, je bil upravičen do nadomestila plače ob predpostavkah, ki so bile podane v času izdaje nezakonitih sklepov, oziroma na podlagi primerjave s povprečnimi dejanskimi zaslužki njegovih sodelavcev - voznikov. Po vrnitvi na delo pa je bil tožnik upravičen do plače po dejanskem delu oziroma glede na veljavne razporeditvene odločbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - znižanje plače
Iz opredelitve utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki v bistvu pomeni prenehanje potreb po opravljanju del na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi v dosedanji vsebini, organizacijski opredelitvi ali zahtevnosti, ne izhaja, da bi lahko bil utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zgolj in izključno le znižanje delavčeve plače.
Na podlagi 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je zagotovljena pravica do združitve in ohranitve celovitosti družine z ožjimi družinskimi člani.
dopolnitev revizije, vložene po izteku roka - uvrstitev v carinsko tarifo - bazne postaje
Revident je dopolnitev pritožbe, sedaj revizije, vložil po poteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe (2. odstavek 70. člena ZUS). Zakonsko sicer ni izrecno določeno, kako ravnati z dopolnitvami, ki so vložene po izteku roka za vložitev vloge, vendar se glede na 89. člen ZUS-1 prepozna revizija zavrže. Do enake pravne posledice je pripeljala tudi prepozna vložitev pritožbe po ZUS (1. odstavek 343. člena ZPP in 16. člen ZUS). Z 89. členom ZUS-1 je zakonodajalec izrazil svojo voljo, da po preteku roka ugasne pravica za vložitev revizije kot pravnega sredstva. Ker to velja za pravno sredstvo kot takšno, mora do enake posledice voditi tudi njena dopolnitev, če je vložena po preteku roka. Revizijsko sodišče dopolnitve vloge ni zavrglo, saj ne gre za samostojno novo vlogo, temveč zgolj za dopolnitev že prej vložene vloge. Ker pa je po preteku roka pravica do vložitve dopolnitve revizije ugasnila, je revizijsko sodišče ni upoštevalo in njenih razlogov ni presojalo.
uvrstitev v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem - bazne postaje
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje, kar vse je sestavni del Navodil za razvrščanje blaga v carinsko tarifo. V smislu opomb 3 in 4 k XVI oddelku Navodil, se GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote, ki je kot taka izrecno poimenovana pri posameznih tarifnih številkah 84. in 85. poglavja. Funkcija celote je v tem primeru, tudi po presoji revizijskega sodišča, vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je v KNCT izrecno poimenovana. Zato je ob uporabi Temeljnih pravil 1, 4 in 6 materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema med druge telefonske centrale za telefonijo.
spor o pristojnosti med upravnim in socialnim sodiščem
O zakonitosti posamičnega akta, s katerim je inštančni organ po nadzorstveni pravici odpravil odločbo centra za socialno delo, je pristojno odločati upravno in ne socialno sodišče.