ZOR člen 178, 178/2, 200. ZTVCP člen 45, 46, 46/3.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - trčenje motornih vozil - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina
Ob tehtanju stopnje krivde po drugem odstavku 178. člena ZOR je treba izhajati iz teže kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem povezanega prispevka k nastanku prometne nesreče. Tehtanje kršitev tožnika (prekoračitev hitrosti za več kot 30 %) in zavarovanca tožene stranke (izsiljevanje prednosti) pokaže, da je nekoliko večji delež krivde na strani zavarovanca tožene stranke, a zaradi razmeroma visoke hitrosti tožnika (ki kljub določeni prekoračitvi hitrosti, dovoljeni na spornem odseku ceste, vendarle ne bi pripeljala do prometne nesreče), zaradi katere tožnik ni mogel preprečiti nesreče (pa bi jo, če bi ne vozil s hitrostjo več kot 20 km/h od dovoljene), vendarle ne večji od 60 %.
razlaga zakona - priče - neveljavna razpolaganja v ustni oporoki - relativno nesposobne osebe biti priča - zakonci oseb iz 75. člena ZD
Besedica "vseh" v 75. členu ZD kaže na zakonodajalčev namen, da se za razliko od 68. člena ZD kot t.i. relativno nesposobne osebe biti priča pri ustni oporoki določijo tudi zakonci vseh oseb, naštetih v tem določilu, medtem ko to ne velja za zakonce vseh oseb, naštetih v 68. členu ZD oziroma velja le za zakonca sodnika, ki je oporoko sestavil, in zakonce prič pri oporoki.
dovoljenost revizije - formalno sosporništvo - nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnici sta formalni sospornici, ki sta v tožbi navedli skupno oceno vrednosti spora (dveh nedenarnih tožbenih zahtevkov). Taka skupna opredelitev pomeni nediferencirano vrednost, ker ni določena za vsak posamezen in samostojen tožbeni zahtevek. Ustaljeno stališče sodne prakse tega sodišča je, da ima navedba take nediferencirane vrednosti spornega predmeta enako posledico kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej nedovoljenost revizije.
dovoljenost gradnje - skladnost s PUP - nadomestna gradnja ali nov objekt - obnova postopka
Poslovni objekt, ki se gradi na zemljišču, kjer je prej stal stanovanjski objekt precej manjše tlorisne izmere, je nov objekt. In ker po določbah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki ureja območje, kjer se nahaja zemljišče predvidenega posega, gradnja novih objektov ni dovoljena, je lokacijsko dovoljenje nezakonito.
pridobitev državljanstva - državljan, pripadnik varnostne službe - nevarnost za javni red, varnost in obrambo države
Tožba je bila zavrnjena, ker že pripadnost tožnika varnostni službi JA v času pred in med agresijo in po agresiji JA na Republiko Slovenijo predstavlja nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države.
enotno dovoljenje za gradnjo - skladnost s pogoji PUP-a - dokaz o pravici graditi na zemljišču - pogodba o služnosti sklenjena za določen čas
Dokaz o pravici gradnje ni pogodba o ustanovitvi služnosti na zemljišču, na katerem je predvidena gradnja, če je taka pogodba sklenjena le za čas enega leta, kar pomeni, da bi investitorju stvarna pravica prenehala že pred pravnomočnostjo enotnega dovoljenja za gradnjo.
azil - omejitev gibanja - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Po pravnomočni odločitvi o prošnji za priznanje azila preneha "učinkovati" tudi omejitev gibanja. Tožnik si s pritožbo ne more izboljšati pravnega položaja.
Zatrjevanih kršitev pravil upravnega postopka revizijsko sodišče ni presojalo, saj je v okviru revizije pristojno zgolj za presojo določenih kršitev pravil postopka odločanja v upravnem sporu ter kršitev materialnega prava.
spor o pristojnosti med Upravnim sodiščem RS in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani
Ker SZ-1 v 2. odstavku 87. člena izrecno določa, da spori s področja oddajanja neprofitnih stanovanj v najem sodijo v pristojnost upravnega sodišča, je za odločanje v predmetnem sporu pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.
razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka - korist otroka - spremenjene potrebe - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - kako opraviti razgovor z otrokom - stiska otroka
Pravica otroka iz prvega odstavka 410. člena ZPP, da izrazi svoje mnenje, je hkrati tudi pravica, da ga ne izrazi. Če tega noče ali tudi ne more storiti, ga ni mogoče in ni pravilno v to siliti.
Zmotno je tudi revizijsko razumevanje prvega odstavka 410. člena ZPP, da sodišče mora otroka povabiti na sodišče. Neformalen razgovor lahko sodišče opravi s posredovanjem centra za socialno delo.
Razmere in otrokove koristi v smislu četrtega odstavka 421. člena ZPP se lahko s potekom časa spremenijo. Ker je življenje dinamično, tudi za revizijo ni sporno, da se razmere lahko spremenijo. Potek časa pa lahko vpliva tudi na spremembo otrokovih koristi. Do tega lahko pride že samo zaradi same odrasti otroka iz ene v drugo dobo, ki zahteva drugačne poudarke in drugačno intenzivnost vzgojnih ukrepov, torej od topline in varnosti v najzgodnejši dobi do privajanja k delovnim navadam doma in pri učenju, pomoči pri tem, navajanju na samostojnost itd.
ZJU člen 5, 5/1, 83, 83/2, 83/5. ZJU-A člen 1, 1/1. ZJU-B člen 43, 43/2, 83, 83/1.ZUstS člen 44, 48.ZUP člen 2, 4.URS člen 2, 34.ZDR člen 6, 6/4, 6/5.ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3.
razrešitev direktorja organa v sestavi iz nekrivdnih razlogov – uporaba zakonske določbe za katero je ustavno sodišče ugotovilo njegovo neskladnost z ustavo
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo RS, se ta določba zakona, če Ustavno sodišče ne odloči drugače, uporablja še naprej, le da (kolikor je mogoče) ustavi prijazno. ZJU ne določa „nekrivdnih“ razlogov za razrešitev položajnih uradnikov, zato pravilnosti in zakonitosti take razrešitve po vsebini v upravnem sporu ni mogoče preizkusiti. Ni podana kršitev ZUP, če v obrazložitvi akta o razrešitvi „nekrivdni“ razlog ni naveden, dovolj je, da je odločba oprta na določbo ZJU, ki tako razrešitev ureja. Ne gre za zlorabo določbe zakona, čeprav je ugotovljena njena neustavnost, če je ta določba zakona uporabljena v skladu z njenim namenom. V takem primeru tudi ne gre za poseg v ustavno pravico do človekovega dostojanstva.
Z izpodbijanim sklepom, s katerim je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi pravdnega postopka in o njegovem nadaljevanju po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem, se postopek ni pravnomočno končal. To je razvidno iz samega izreka izpodbijanega pravnomočnega sklepa o nadaljevanju tega postopka (po pravilih nepravdnega postopka), ki je povzet po zakonskem besedilu za tak primer predvidenih procesnih situacij iz 21. člena ZPP. Revizija torej ni bila vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim se je postopek pravnomočno končal.